Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KNJIGA MARTINOV PRAZNIK - ETNOLOŠKI, ENOLOŠKI IN KULINARIČNI POGLED NA MARTINOVANJE

V monografiji Martinov praznik je predstavljen pomen in razvoj martinovanja, ki je v Sloveniji eden pomembnejših ljudskih praznikov. Ne praznuje se le 11. novembra, ko goduje zavetnik vina in vinarjev, sv. Martin, ki "mošt spremeni v vino", pač pa praznovanje običajno traja več dni. Delo je razdeljeno na tri vsebinske sklope. V prvem etnolog Bogataj opiše izvor in čaščenje sv. Martina ter šege in navade ljudskega pa tudi sodobnega praznovanja. Razpravlja pa tudi o pretiranem pitju vina in posledicah alkohola. V drugem delu mednarodni degustator in direktor Vinske družbe Slovenije Brejc bralca pouči o mladem vinu. Knjigo pa sklenejo recepti kuharskega mojstra Bratovža, ki ponuja različne jedi ter jih postavlja ob bok tradicionalni martinovi pojedini - goski, mlincem in sladkemu zelju.

FALIDAE - NENAVADNA KRIMINALKA S PROTAGONISTOM MAČKOM FRANCISEM

Felidae je prvi del kriminalke serije z zgodbo o ljudeh, o katerih protagonist maček Francis ne razmišlja nič kaj prizanesljivo. Glavni junak ima ljudi sicer čisto rad, vključno s svojim skrbnikom, pisateljem Gustavom, o katerem pa meni, da je "tiste vrste pisatelj, čigar intelektualne zasluge si zaslužijo priznanje le v telefonskem imeniku". Napeta zgodba se začne, ko se z oskrbnikom preselita v hišo, kjer nenavadne vonjave že takoj dajo slutiti, da nekaj ni v redu. Ko Francis med raziskovanjem okolice naleti na grozljivo razmesarjeno truplo vrstnika, mu postane jasno, da primer zahteva vso bistrost in prekanjenost njegovega detektivskega uma. Delo je prevedla Ana Jasmina Oseban.

Akif Pirincci (1959) je eden najbolj svojstvenih nemških pisateljev. Rodil se je v Carigradu in se pri desetih letih s starši preselil v Nemčijo. Prvi roman je objavil pri 21 letih, že njegov drugi roman, Felidae, ki ga je izdal leta 1989, pa je postal mednarodna uspešnica. Preveden je bil v približno 20 jezikov, po njem je bil posnet tudi risani film. Prvemu romanu serije o mačjem detektivu Francisu jih je sledilo še šest, zadnji je izšel letos.

TRAGIČNI PARADOKS BIVANJA (2)

Druga knjiga Tragičnega paradoksa bivanja prinaša še neznani literarizirani življenjepis dramatika, pisatelja in esejista Ivana Mraka (1906-1986). Besedilo se odlikuje po ostrem očrtu piščeve osebnosti in njegovega notranjega življenja, ki ga je že zarana določilo za izpostavljeno pot umetnika in samohodca. Avtor poudarja predvsem notranjo doživljajsko dinamiko prigod, zato se omejuje na oris ključnih dogodkov iz svojega otroštva in mladosti. Kot temeljni dogodek izpostavlja očetovo smrt, ki pomeni zarezo med iščočo mladostjo in zrelo dobo mladeniča. Temu sledi pretresljiv opis umiranja njegove žene Karle in njegovo doživljanje zanj najbolj temačnih ur življenja.

Knjigo nadaljujejo razmišljanja o tragediji, ki jih sklenejo avtorjeva pojasnila k nekaterim njegovim dramam in napotila za njihovo uprizoritev. Temu sledi niz esejev o slovenskih književnikih in slikarjih. Na koncu knjige so uvrščene nekatere njegove misli in pisma, ki razkrivajo predvsem pisateljev položaj v družbi in odnos slovenske kulturne srenje do njega in njegovega dela.

DAVID HUME O VERI ALI IDEALIZEM IN REALIZEM - DELO NEMŠKEGA FILOZOFA FRIEDRICHA HEINRICHA JACOBIJA

V kratkem spisu, ki je napisan v obliki dialoga, si Jacobi prizadeva podati racionalno utemeljitev stališča verovanja, obenem pa povzame osnovne argumente iz spora o spinozizmu ter v kratkem dodatku z naslovom O transcendetalnem idealizmu razvije nekaj ugovorov proti Kantovi filozofiji, ki so vse do danes ohranili paradigmatski status. Spis ponuja vstop v filozofijo avtorja, ki si je po obdobju skoraj popolne pozabe v zadnjem obdobju zagotovil ključno mesto v kontekstu razumevanja razvoja filozofije od Kanta do Hegla.

Friedrich Heinrich Jacobi (1743-1819) je bil eden najodmevnejših avtorjev nemškega kulturnega prostora na prelomu 18. in 19. stoletja. Sprva je deloval predvsem kot viharniški pisatelj, potem pa je s knjigo "Über die Lehre des Spinoza" leta 1785 sprožil t.i. spor o spinozizmu in se s tem uvrstil med osrednje protagoniste vsesplošnega filozofskega vrenja. Jacobi, sicer zagovornik "filozofije občutja", je kot stalna slaba vest usodno zaznamoval razvoj nemške klasične filozofije v celoti. Pričujoče delo, ki je izšla v zbirki Temeljna dela, je prvi prevod Jacobija v slovenščino. Prevedel ga je Marko Bratina.