Po drugi svetovni vojni odtujene umetnine pomembna tema

Odbor je zato soglasno sprejel sklepa, da predlaga ministrstvu za kulturo, da skupaj z Arhivom RS zbere in evidentira celotno dokumentacijo o seznamih umetnin in predmetov, ki so bili zbrani v Federalnem zbirnem centru za območje Slovenije in o tem seznani odbor ter da odbor predlaga ministrstvu za kulturo, da skupaj s pristojnimi ministrstvi pripravi strokovno mnenje o možnostih vračanja umetnin in predmetov, ki so bili zbrani v Federalnem zbirnem centru, ob upoštevanju zakonodaje s področja denacionalizacije ali predlaga druge mogoče rešitve in o tem obvesti odbor.

Kot je v imenu SDS, ki je zahtevala sklic seje, pojasnil Branko Grims, so sklic seje predlagali, ker gre za vprašanje naše kulturne dediščine. Po drugi svetovni vojni je namreč bil ustanovljen Federalni zbirni center, v katerem so zbirali umetnine in druge predmete, ki so bili odtujeni prvotnim lastnikom. Nekateri dokumenti iz tega fonda, ki so se ohranili, po njegovih besedah kažejo, da je bilo število že tega dela predmetov izjemno veliko. Za te so bili potem izdani reverzi, ni pa nobenih dokazov, da bi bile te umetnine in drugi predmeti vrnjeni.

Direktorica direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za kulturo Damjana Pečnik je izpostavila, da je bilo v preteklosti glede omenjenih umetnin storjenih že nekaj ukrepov, zgodba pa tudi danes ni zastarala. Kot je dejala, imamo zakon o denacionalizaciji, ki je lastnikom, ki so jim bile umetnine odvzete, omogočil, da so lahko vložili zahtevke za njihovo vrnitev. Vendar pa so procedure dolge, poleg tega vseh umetnin in drugih predmetov ni mogoče izslediti.

Akademik Matjaž Kmecl, ki je bil v 80. letih predsednik republiškega komiteja za kulturo, je menil, da bi o omenjenih umetninah največ vedela povedati dolgoletna direktorica Narodne galerije Anica Cevc. Nanjo se je tudi sam obrnil v začetku 80. let, ko so želeli urediti lastništva slik, razobešenih v republiških inštitucijah.

V Narodni galeriji se po besedah direktorice Barbare Jaki z omenjeno problematiko ukvarjajo od leta 1968. Do sedaj so prejeli 31 denacionalizacijskih zahtevkov, od tega je 19 primerov zaključenih. Sedem umetnin je bilo v denacionalizacijskih postopkih zaradi nacionalnega pomena odkupljenih za zbirko, deset primerov je še odprtih, v treh primerih pa se z lastniki pogajajo glede odkupa, saj so jim bile umetnine vrnjene v last, posest pa je obdržala Narodna galerija.

V razpravi je Aleksander Zorn (SDS) menil, da je to, da so delčki arhivov in nekateri reverzi ohranjeni, lahko dobro izhodišče za nadaljnje delo, da pa je vse vprašanje politične volje. Z njim se je strinjal njegov strankarski kolega Rudolf Petan, ki je menil, da bi bilo potrebno iti po sledi ohranjenih dokumentov.

Zorn je še izpostavil, da ne gre le za institucije, ki hranijo odtujene umetnine, ampak tudi za posameznike, za katere so podatki. Boštjan M. Turk, ki je to zgodbo sprožil, je nekaj teh arhivov raziskal in našel nova imena, zato so tudi želeli, da spregovori na seji, vendar njihov predlog v odboru ni dobil večinske podpore.

Silva Črnugelj (SD) pa je menila, da je država na omenjenem področju že veliko naredila, tudi skozi strokovne poglede muzealcev in knjižničarjev.