V Cankarjevem domu 9. SBI, za življenjsko delo nagrajena Melita Vovk Štih

Melita Vovk Štih je, karkoli je narisala ali naslikala, to naredila s precejšnjo mero ironije, saj poslanstvo slikarke in ilustratorke po besedah umetnostnega zgodovinarja Iztoka Premrova razume kot angažiran in predan poklic. Sprva je pri svojem delo dodobra izkoristila risbo, pozneje je posegla po inovacijah s kolažiranjem, vnosom fotografskih elementov in uporabo letraseta.

Sama je o svojem delu dejala: "Imam nek prirojen čut za to, da vse nekoliko obrnem na satirično plat, malo humorno, ampak ne kot karikaturo. Sem zoper tisto, kar je ljubko in srčkano, kar je zlizano in krasno."

Melita Vovk Štih, rojena leta 1928 na Bledu, je na ljubljanski likovni akademiji leta 1951 diplomirala pri prof. Maksimu Sedeju. Grafično specialko je opravila pri profesorjih Božidarju Jakcu in Riku Debenjaku. Posvečala se je slikarstvu, grafiki, ilustraciji, gledališki scenografiji in kostumografiji. Prejela je več nagrad, za ilustracijo leta 1957 in leta 1965 Levstikovo nagrado. Živi in ustvarja na Bledu.

Bienale, ki bo letos potekal pod motom Podoba knjige...knjiga podob, bo odprt do 10. februarja 2011. Žirija je izmed 112 prijavljenih ilustratorskih projektov na razstavo uvrstila 55 avtorjev in eno avtorsko skupino. Predstavljen bo tudi ožji izbor del nagrajenke za življenjsko delo.

Hommage začetnikom slovenske ilustracije bo posvečen akademskemu slikarju Vladimirju Lakoviču (1921-1997). Lakovič je leta 1949 diplomiral na akademiji upodabljajočih umetnosti v Ljubljani in dve leti zatem končal specialko pri prof. Gabrijelu Stupici. Ilustriral je Hoffmannove pripovedke (1955-57), Boccacciovega Dekamerona (1956-58) in De Costerjevega Tila Ulenspiegela (1961), ob tem pa še številne naslove iz domače in prevodne mladinske literature ter bibliofilske pesniške zbirke. Ilustratorsko delo mu je prineslo Kajuhovi nagradi leta 1962 in 1974.

V spremljevalnem programu bodo v Mali galeriji odprli spominsko razstavo Lidije Osterc (1929-2006), ki bo na ogled do 19. decembra. Kot je ob razstavi zapisala umetnostna zgodovinarka Judita Krivec Dragan, ima Lidija Osterc med "pravljičarkami", ki so zaznamovale slovensko ilustracijo v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja, posebno mesto. Slikarka je imela do ilustracij poseben odnos. Teh ni videla v le v svetli podobi, temveč jo je skoraj enako vznemirjala njihova temnejša plat.

Osterčeva je bila slikarka, ki je rada eksperimentirala. V iskanju sebi primernega likovnega izraza se je bolj kot na srednjeveško izročilo navezovala na 20. stoletje. Njen ilustratorski opus je tako na vsebinski kot na oblikovni ravni izjemno raznolik.

Lidija Osterc je diplomirala leta 1954 na ljubljanski likovni akademiji, kjer je dve leti kasneje zaključila slikarsko specialko. Posvečala se je slikarstvu in ilustraciji, opremljala je tudi knjige in ovitke glasbenih plošč. Za ilustratorsko delo je med drugim prejela Levstikovo nagrado za leta 1964, 1966 in 1969.

Slovenski bienale ilustracije v Cankarjevem domu pripravljajo v sodelovanju z ilustratorsko sekcijo Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.