Šest novih romanov pri Cankarjevi založbi

Vesna Lemaić je po kratkoproznem prvencu Popularne zgodbe (Cankarjeva založb, 2008), za katerega je dobila več nagrad, na današnji novinarski konferenci predstavila svoj romaneskni prvenec Odlagališče. Urednik Andrej Blatnik ga je opisal kot "antiutopični žanrski roman, ki na nazoren način zastavlja vprašanja politike vsakdanjega življenja, tehnoloških in bioloških odpadkov ter razkrojene socialne strukture".

Odlagališče je zmes akcijskega, fantastičnega in ideološkega romana s tremi protagonistkami, trasherko Grace, znanstvenico Trixie in razpečevalko psihodogmatikov Britt. Junakinje se soočajo s preživetvenimi strategijami sveta, v katerem proizvodnja produktov in skladiščenje odpadkov pripadata socialnemu robu, potrošnja in blaginja pa ljudem s politično in ekonomsko močjo.

Lemaićeva je o Odlagališču, ki ga je pisala dve leti, povedala, da je za razliko od kratkih zgodb pri pisanju romana bistvena dobra organizacija snovi. Pri pisanju jo je predvsem vodil občutek, česa noče v svojem tekstu in kaj ji je bilo pri branju drugih besedil blizu.

Urednik Zdravko Duša je predstavil novi roman Ljudstvo lunja Vlada Žabota, ki je pred 24 leti svoj prvenec Bukovska mati objavil prav pri Cankarjevi založbi. Žabotov roman je umeščen v razgibani čas predzgodovinske obdonavske bakrene dobe. Po oceni Duše je Žabot poprijel za pripovedno zagato, kako predstaviti popolnoma drugačen starodavni svet, ki ima le malo opore v sedanjosti. Žabot je dodal, da si je pri pisanju pomagal z zgodovinskimi, antropološkimi in arheološkimi raziskavami ter se sprehodil ob toku Donave, dogajalnemu prostoru romana. Ljudstvo lunja odpira teme piramide moči in človečnosti ter sporoča, da je stik z današnjim svetom možen z vpogledom v arhetipe, animizem in mite, ki so vrata v preteklost, hkrati pa vedno znova kažejo, kako biti človek.

Sori, roman hrvaškega pisatelja Zorana Drvenkarja, se dogaja v Berlinu, kjer avtor tudi živi. Drvenkar pred bralca postavi štiri prijatelje, ki na prehodu v odraslost ugotovijo, da je prihodnost brezizhodna, svet okoli njih brezčuten in krivičen. Zato ustanovijo agencijo za opravičevanje ljudem. Posel žal ali pa na njihovo srečo cveti. Zapletejo se v nevarno igro ter se znajdejo med obtoženimi, tistimi, ki so dolžni opravičila. Roman je prevedla Uršula Rebek.

Nicholas Dane je sirota in naslovni junak novega romana Burgessa, ki ga gre razumeti tudi kot sodobno predelavo Dickensovega Oliverja Twista. Štirinajstletni Nick se po predoziranju svoje matere znajde v deškem domu, kjer vladata nasilje in zastraševanje. Protagonist je, z besedami Duše, ujet v mehanizme represivne vzgoje, ki jim je težko uiti. Roman je prevedel Jure Potokar.

Veliki lovec je drugi prevod na Finskem živeče švedske pisateljice Märte Tikkanen v slovenščino. Pri slovenskih bralcih je bil dobro sprejeta že Ljubezenska zgodba stoletja (1997), morda še posebej pri bralkah, je namignil urednik Blatnik, ker je avtorica v njem opisala svoje težavno razmerje z možem alkoholikom. Veliki lovec je preplet romana in pesnitve v prozi, ki govori o njeni poti po Grenlandiji, na kateri stopa v številne medosebne odnose. Knjigo je prevedla Danni Stražar.

Joga za ljudi, ki se jim je ne da početi pisatelja Dyerja je duhovita in pronicljiva pripoved s poti, z avtorjevih potepanj, razpeta med Amsterdamom, Kambodžo, Rimom, Indonezijo, New Orleansom, Leptis Magno v Libiji, Detroitom in Ko Pha Nganom na Tajskem. Prevajalka Tina Mahkota je poudarila, da avtorjevega pisanja ne zaznamuje le opisovanje nomadstva kot fizičnega premikanja skozi prostor, temveč tudi žanrsko nomadstvo in zadržan angleški humor.