Pri KUD Apokalipsa pestra bera knjižnih novosti

Izbor tekstov Patmos Bele Hamvasa (1897-1968), eruditskega misleca treh identitet, madžarske, nemške in slovaške, je po besedah urednika in pisca spremnega besedila Primoža Reparja njegovo osrednje delo s povednim naslovom. Patmos je namreč otok v Egejskem morju, na katerega umaknil Janez Evangelist, ko je pisal Razodetje, zadnjo knjigo Nove zaveze. Hamvasov Patmos je pričevanje o prihodnosti in zločinih civilizacije, ki se niso končali z 2. svetovno vojno, temveč se nadaljujejo z razoosebljanjem, z birokratsko torturo anonimnih ljudi, je povedal Repar. V Patmosu so zbrani raznorodni eseji, ki merijo na preseganje zahodne filozofske tradicije in iščejo ravnovesje z vzhodno mislijo. Tekste je prevedla Gabrielle Gaal in lektorirala Barbara Korun.

Teološka razmišljanja v knjigi Dotakni se ran Tomaša Halika, češkega disidenta, katoliškega duhovnika v ilegali in osebnega svetovalca nekdanjega češkega predsednika Vaclava Havla, izhajajo iz svetopisemskih tekstov in dilem, ki jih ti zastavljajo sodobnemu bralcu. Naslov zbirke si sposoja Jezusove besede, namenjene nejevernemu Tomažu. Za Halikovo pisanje je značilen širok dialog s svetovnimi religijami in tudi z laičnim občinstvom, je povedala prevajalka in lektorica Bojana Maltarić.

Publicistka ter literarna in rock kritičarka Varja Velikonja je predstavila Vprašajte Alico, knjigo izbranih portretov glasbenic z obrobja popularne glasbe, ki jih je objavljala v reviji Muska. Leta 2003 je pod naslovom Ko se mrtve prebudimo objavila pogovore z 12 umetnicami, ki delujejo na področju slovenske alter rokovske scene. Tokrat pa je predstavila portrete svetovnih alternativnih glasbenic, med njimi Patti Smith, Marianne Faithful, Tori Amos in preminule Margite Stefanović iz beograjskih EKV. Portretirankam je skupno avtorsko ustvarjanje glasbe pod gladino časopisnih naslovnic, je povedala Velikonja.

Dvojezični slovensko-madžarski izbor šestih esejev Edvarda Kocbeka Razumnik pred odločitvijo je izšel v sodelovanju z madžarsko založbo Jelenkor. Kocbekovi eseji med drugim govorijo o odgovornosti intelektualca in potrebi po njegovemu angažmaju ter o spoznanju, da Evropo lahko reši simbioza malih in velikih narodov. V zbirki je objavljen tudi Kocbekov govor z drugega kongresa Osvobodilne fronte v Ljubljani aprila 1948, ki odpira vprašanje svobode in naroda.

Matjaž Bertoncelj je predstavil svoj strip z naslovom Eppur si muove, v katerem si je za naslov izposodil znamenito izjavo Galilea Galileija. Dogajanje je umeščeno na prehod med srednjim in novim vekom. Bertoncelj izriše antropomorfne živali, med njimi protagonista inkvizitorja Magnuslupusa, najmodrejšo in neizprosno moralno avtoriteto, pred katero trepetajo grešniki. Bertoncelj je povedal, da so na njegovo črto vplivali tako Disney kot tudi alternativni pripovedni, montažni in kompozicijski načini ustvarjanja stripa.