Pri Študentski založbi tudi drugi del Gogoljevih Mrtvih duš

Milena Mohorič je avtorica, ki sicer ni povsem neznana, je pa bila v preteklosti globoko potisnjena v polje nevidnega, je o Mohoričevi na današnji novinarski konferenci povedal urednik zbirke Mitja Čander. V knjigi so objavljene kratke zgodbe, ki jih je pisala v 30. letih minulega stoletja. Izbor sta opravila Vladimir Kralj in Peter Scherber. Po Kraljevih besedah gre za najboljši del njenega pisateljskega opusa. Junakinja njene kratke zgodbe je meščanska ženska, avtorica pa v svojih zgodbah izjemno prepričljivo opiše atmosfero slovenskega meščanskega življenja med vojnama. Spremne zapise sta ob Kralju prispevala še Alenka Puhar in Peter Scherber.

Knjiga Izginulo pismo: Gogoljeva kratka proza, korespondenca in ohranjeno besedilo drugega dela Mrtvih duš je po besedah pisca spremne besede Mihe Javornika namenjena tudi obeležitvi 200. obletnice rojstva Nikolaja Vasilijeviča Gogolja (1809-1852). Naslov Izginulo pismo je vzet po istoimenski noveli v knjigi, se pa naslov, ki bi ga bilo v ruščini mogoče razumeti tudi kot izginula pisava, po Javornikovih besedah navezuje tudi na problematiko Gogoljeve pisave. Tokratni izbor Gogoljeve proze priča o vrzeli, o avtorjevi nemoči, da bi samega sebe v celoti ubesedil in razkril, ter o izjemni literaturi, ki se je rodila prav iz te nemoči in strahov, so o knjigi zapisali v založbi. Knjigo je poslovenil Borut Kraševec.

Pričujočo tretjo knjigo Kafkove kratke proze po besedah prevajalca Štefana Vevarja vpeljuje njegovo znamenito Pismo očetu, ki ga je avtor napisal leta 1919 in se je izkazalo za eno najbolj pripravnih besedil za psihoanalitične in biografske študije o Kafki. Ohranilo se je v zapuščini in bilo prvič objavljeno šele leta 1952. Kafka v njem v subtilni literarni maniri problematizira svoj kompleksni in zapleteni odnos z očetom in do zadnjih nadrobnosti razčleni svoje ponesrečeno razmerje z njim. Sledi drama oziroma dialog Varuh grobnice in še dva segmenta kratke proze: Paralipomena in Osem zvezkov v oktavu.

Knjiga Denisa Johnsona Angeli je romaneskna mojstrovina, izpisana z neposnemljivim posluhom za motivacije, vzdušja, način razmišljanja in tok jezika uničenih ljudi, ki si v prvi vrsti prizadevajo preživeti. Delo je obenem neizprosna kritika družbe, natančneje ameriškega pravosodnega sistema, so o knjigi zapisali v založbi. Prevedel jo je Andrej E. Skubic, ki je napisal tudi spremno besedo.

Vinko Möderndorfer je s sintagmo "plava ladja" premišljeno povzel tematsko jedro besedil knjige in tudi večpomensko nagovoril bralčevo percepcijo. V središču njegovega zanimanja je tokrat individuum, vendar ga avtor motri iz nekoliko drugačnega zornega kota kot običajno. V Plavi ladji se oddalji od risa, za katerega se zdi, da mu je zelo ljub, namreč risa čistega intimizma, so o knjigi zapisali v založbi. Spremno besedo je napisala Tina Kozin.