Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

AŽEVEDNIK - ILUSTRIRANI LEKSIKON Z GESLI Z VSEH PODROČIJ ČLOVEKOVEGA DELOVANJA

V ilustriranem leksikonu je na skoraj 750 straneh zbrano več kot 6000 gesel, ki jih je prispevalo več avtorjev. Kot so zapisali v založbi, bodo šolarjem služila za učinkovit spopad s preverjanjem znanja pri vseh predmetih. Aževednik vsebuje 2000 ilustracij, fotografij, tabel, preglednic, zemljevidov in risb, ki so prav tako delo več strokovnjakov z različnih področij. V leksikon je urednica Maja Ogrizek zbrala splošno znanje z vseh področij človekovega delovanja. Tako leksikon obravnava teme iz zgodovine, geografije, kemije, biologije, fizike, književnosti, likovne umetnosti in še mnogih drugih ved. Aževednik ponuja pogled v znano in manj znano preteklost in je hkrati ogledalo našega časa, saj poleg že znanega prikazuje tudi sodobne pojme ter aktualne dosežke različnih disciplin, ved in znanosti.

DELO NOČI IN TO SEM VENDAR JAZ - ROMANA ENEGA NAJUSPEŠNEJŠIH AVSTRIJSKIH PISATELJEV MLAJŠE GENERACIJE

V romanu delo Noči avtor glavnega junaka Jonasa postavi v začetek julija, nekam v središče Dunaja, v povsem navadno jutro. Tako se protagonistu Jonasu zdi vse do trenutka, ko stoji na postaji in zaman čaka na avtobus. Čakanje se sprevrže v pravo moro, ko ugotovi, da v mestu ni žive duše, da telefoni zvonijo v prazno. Da bi raziskal, kaj se je zgodilo, prečeše mesto, državo in polovico Evrope, med drugim tudi Slovenijo, od Ljubljane, Domžal, Celja, Slovenske Bistrice, Maribora. So izginili drugi ali je v nekakšno vmesno časovno dimenzijo zataval sam, se sprašuje. Pot iskanja odgovorov polagoma odstira in drami spomine, strahove in mračne prepade človeškega bivanja. Zastavljajo se mu vprašanja, kot so, v čem je smisel lastnine, dosežkov in statusa, če si edini človek na svetu.

Glavni junak romana To sem vendar jaz je pisatelj sam. Z dobršno mero humorja, samoironije in optimizma se sooča z ovirami na svoji življenjski poti, ki jo deli z ženo Else, s sinkom Stanislausom ter s prijateljem in pisateljskim kolegom Danielom, v katerem lahko bralec prepozna slavnega pisatelja Daniela Kehlmanna. Silna želja po literarnem uspehu, začinjena z dobro mero zavisti uspešnejšim pisateljskim kolegom, vodi junaka z ene literarne prireditve na drugo in s tem z ene življenjske preizkušnje k naslednji. Roman ponuja zanimiv vpogled v ozadje sodobne avstrijske ter nemške literarne in založniške scene. Thomas po izidu romana Delo noči napeto čaka na odziv širše literarne javnosti in kritikov, poleg tega pa z mešanimi občutki spremlja uspeh svojega prijatelja Daniela in vrtoglave številke prodanih izvodov njegove knjige Izmere sveta.

Romanopisec in esejist Thomas Glavinic (1972) je eden najuspešnejših avstrijskih pisateljev mlajše generacije. Doslej je objavil sedem romanov. Za kriminalni roman Morilec s kamero (Kameramörder, 2001) je prejel nagrado Friedricha Glauserja, z romanoma Kako je treba živeti (Wie man leben soll, 2004) in Delo noči (2006) pa se je uvrstil na vrh seznama najboljših romanov po izboru kritikov ORF. Roman To sem vendar jaz je objavil leta 2007. Tega so pri Modrijanu objavili najprej - v začetku leta, pred kratkim pa še Delo noči.

MOJE BAJŽE: ŽIVLJENJE KOT GA JE ŽIVELA PRIZNANA OTROŠKA ONKOLOGINJA BERTA JEREB

Moje bajže so zgodbe življenja v nemirnem času slovenske in svetovne zgodovine. Jerebova je napisala pripoved o sebi na način, da je povedala, kar je hotela. Besedilo ni vsiljivo, ne sili v visoko literaturo in ne v kakšen kritiški obračun s časom. Ostaja pri dejstvih, iz katerih sestavlja mozaik življenja. V njem je osrednja osebnost zahtevna, odločna in uspešna ženska. Opisuje rast od radovedne in bistre deklice do gospe z bogato delovno preteklostjo. Življenje, ki je plimovalo tu in tam, vendar vedno v pospešenem ritmu in s trdno, a simpatično moralno držo.

Berta Jereb (1925) je opravila pionirsko delo med radioterapevti v pediatriji. Številni rezultati njenih študij so vplivali na nove pristope pri zdravljenju otroških rakavih bolezni. Je med najpogosteje citiranimi slovenskimi zdravniki v svetu. Medicino je študirala na Dunaju, v Ljubljani in Beogradu. Leta 1973 je doktorirala na Karolinskem inštitutu v Stockholmu, ker je bila tudi zaposlena. Pozneje je odšla v ZDA, kjer se je zaposlila v kancerološkem centru v New Yorku. Po dveh letih se je začasno vrnila na ljubljanski Onkološki inštitut. Na Švedskem je skupaj s tamkajšnjimi strokovnjaki osnovala otroško onkologijo kot samostojno vedo.