Jubilejni zbirki Maurerjeve in Fritza, Flisar tokrat po Afriki

Neža Maurer, pesnica, pisateljica, urednica in novinarka, je prvo zbirko intimističnih pesmi Skorja dlani in skorja kruha objavila leta 1969 in tega "elementarnega lirskega položaja ni nikoli več zapustila", je zapisal Peter Kolšek, avtor spremne besede in jubilejnega izbora.

Zbirka Sama sva na svetu - ti in jaz je razdeljena na tri cikle. Cikel Nikogar ni razen tebe se osredišči okoli ljubezni, Pomenek z življenjem in zmenek s smrtjo je sklop refleksivnih pesmi, cikel materinskih pesmi pa nosi naslov Otroci so mi posodili glasove.

Ljubezen je po besedah Kolška tisti svetlobni trak, ki poezijo Maurerjeve od znotraj razžarja, od zunaj pa povezuje. Za pesnico je značilno, da premišljuje "v kakšnih položajih se znajde oseba, ki ljubi". Kolšek ugotavlja, da so ti položaji iracionalno fatalni, kontemplativni in ljubezensko-erotični.

Pesmi Maurerjeve imajo izkustvene korenine, so izredno priljubljene pri bralcih, njene zbirke pa razprodane, je povedala urednica Nela Malečkar. Maurerjeva je pridala, da ljudje čutijo podobno kot ona sama, saj drugače ne bi brali njenih pesmi.

Fritzova zbirka Dolgi pohod nadaljuje zbirko Drugačen svet iz leta 2008. Njegovo pisanje je porojeno iz stiske soočenja z družbenimi imperativi in premišljevanja človekove minljivosti. "Vsaka dobra lirika je obrnjena navzven", utemeljuje avtor, "ker sem bolj prepirljive sorte, se obračam neposredno navzven".

Andraž Gombač, avtor spremnega besedila k Fritzovi zbirki, je povedal, da avtor "ne more požreti kapitalizma", da "ostaja socialist", njegove protirežimske pesmi pa še vedno govorijo o okruških sveta. Fritz je pojasnil, da piše angažirane tekste, ki naj bi ljudem dali platformo za razumevanje družbene situacije ter jih pripravili, da vzamejo usodo v svoje roke. Izmed 2500 izvodov prejšnje zbirke Drugačen svet je bilo po tiskarniški ceni 2000 izvodov prodanih sindikatom, je povedal Fritz, nekaj denarja pa je pristavil tudi sam.

Roman Na zlati obali Evalda Flisarja, del zbirke Nova slovenska knjiga, je postavljen v Afriko na začetku 80. let. A bolj o Afriki, je to roman o evropskih popotnikih v Afriki, upovedan skozi vzporedne zgodbe popotnikov.

Študent primerjalne književnosti se pripravlja, da bo diplomiral iz potopisnih del svojega očeta, a namesto tega odpotuje po njegovih poteh in po poteh njegovega nedokončanega rokopisa. Po poteh očeta potujejo še drugi bralci, ki se na poti po zahodni Afriki naključno srečujejo in čedalje tesneje zapletajo v soodvisno celoto. Avtor je zapisal, da liki iščejo alternativni, vzporedni svet, ker se v tem svetu ne počutijo dobro, hkrati pa iščejo globlji uvid vase in motive, ki jih določajo. Kot je povedal Flisar, ga zanima konflikt, ki je plod nesporazuma med različnimi motivi posameznika, in predstavlja njegovo notranjo neuglašenost.