Schwentnerjeva nagrada za založnico Nedo Pagon

Komisija za Schwentnerjevo nagrado je zapisala, da urednica, publicistka in prevajalka Neda Pagon, doktorica sociologije kulture, sodi med najvidnejše slovenske intelektualce. Največji del svoje življenjske energije je namenila slovenskemu založništvu, izdajanju vrhunske družboslovne in humanistične literature. Še posebej je svoj pečat knjižni ustvarjalnosti vtisnila kot dolgoletna urednica in sodelavka založbe Studia humanitatis.

Zbirka Studia humanitatis je nastala leta 1985. Pagonova je bila med njenimi ključnimi ustanovitelji in urednica od tedaj do vključno letošnjega leta 2010. Skupaj s sodelavci je bila in je porok za pretehtan izbor prevodnih del, posebej s področij, ki jih nacionalne vede niso gojile oziroma še niso našle teoretske korespondence z novimi vednostmi. Skoraj 100 knjig, ki so pri založbi izšle v več njenih zbirkah, je po mnenju komisije pomemben prispevek k slovenski kulturi in znanosti ter k razvoju humanistično omikane družbe.

Zbirka petih novel Kosec koso brusi razkriva Lada Kralja kot erudita in dobrega poznavalca zakonitosti vsakokratnega dogajalnega časa. Okolje, v katero so postavljene, je delno umetniško, kot na primer samoupravne zdrahe v gledališkem kolektivu ali nove umetnostne prakse, ki se skladajo s simptomi realnosti, med njimi pa so tudi takšne, ki so povezane z aktualnimi pastmi tranzicije, zaznamovane s prevarantskimi piramidalnimi finančnimi združbami in drastičnim izločanjem kot posledico požrešnosti. Spet drugje spregovorijo o od vseh pozabljenih marginalcih, kockarjih in goljufih, s čimer razkrivajo anomalije in potlačeno nekega zgodovinskega trenutka.

Kraljeve zgodbe so napisane v žlahtnem sklicevanju na tradicijo fantastike ali celo moralitete, svoje predloge in predhodnike, ki jih prej izpostavijo kot skrivajo, pa preigravajo z nasmeškom in ironičnim podtonom. V tem odmiku in navidezni lahkotnosti se prepozna zanesljiva pisava, ki je kompozicijsko premišljena in jezikovno natančna, piše v obrazložitvi nagrade 72-letnemu Kralju, ki je sicer svojo kariero posvetil gledališču in profesuri.

Julija Potrč je Društvo slovenskih književnih prevajalcev, ki podeljuje nagrado, prepričala s prevodom izbora kratke proze Skrivališča Petrija Tamminena. Zgodbe je iz finščine prevedla s prefinjenim posluhom za pisateljevo govorico, ki prisluškuje tihoti zelene gozdnate ali v belino snega potopljene severne pokrajine in se vživlja v človeško željo po samoti, umikanju pred svetom in ljudmi, skrivaštvu in molku. Potrčeva je slovenske bralce seznanila s sodobno književnostjo dežele, ki jim je tako jezikovno kot izkustveno precej oddaljena.

Na začetku sejma bodo podelili še nagrado krilati lev za najboljšo celostno izdelavo knjige, realizirano v slovenski tiskarni v letu 2010. Prejela jo bo tiskarna Gorenjski tisk storitve za knjigo Slovenija izpod neba Marka Lenarčiča, ki je izšla pri Mladinski knjigi.

Najlepša slovenska knjiga v kategoriji književnost je Sveto pismo založbe Družina. V kategoriji knjig za otroke in mladino je prepričala knjiga Franeta Milčinskega Ježka Zgodba o zamorčku Bambuleju in vrtoglavi žirafi, ki je izšla pri založbi Sanje. V kategoriji umetniške monografije, fotomonografije in bibliofilske izdaje je za najlepšo obveljala knjiga Prividi Nika Grafenauerja in Alenka Sottler, ki je izšla pri založbi Nova revija. Nagrada v kategoriji znanstvena in stvarna literatura ni bila podeljena.