misliDebatna kavarna na knjižnem sejmu: O klasikih in njihovih delih
Ljubljana, 1. decembra - Na popoldanski Debatni kavarni je beseda tekla o literarnih klasikih. Po mnenju urednika in prevajalca Aleša Bergerja v Sloveniji vlada paradoksalna situacija, ko "vsi poznamo naše klasike, njihovih del pa se ne da kupiti". Kot primer je navedel Kosmačevo Balado o trobenti, ki je nazadnje izšla leta 1978.
Klasiko proizvaja literarna zgodovina posameznega naroda. Počasi se začne pojavljati v čitankah in učbenikih ter se širiti na knjižne police v širšo uporabo, je pojasnil Berger. Nekatere klasike pa naredi okus bralstva ter pobude založb in agentov. Kakšnega klasika je mogoče tudi revitalizirati, kar je sam, kot je poudaril, počel v zbirki Kondor.
Na vprašanje, zakaj brati klasike, je urednik Andrej Ilc odgovoril s citatom iz knjige Itala Calvina, ki je zapisal, da med klasike sodijo knjige, ki nikoli ne nehajo govoriti, kar imajo za povedati. Klasiki so danes, tako Ilc, ogroženi zaradi poplave novih knjig in pojava, da v zadnjem času več ljudi knjige piše kot bere.
Vprašanje zakaj klasiki, Berger enači z vprašanjem zakaj literatura. Ta se za razliko od tehnologije ne spreminja. Klasika se vse od Sofoklesa do danes ukvarja z istimi vprašanji, je pojasnil.
Problematično je tudi opredeljevanje klasikov. Berger meni, da je nekoč veljalo, da mora miniti 50 let od smrti avtorja, v sodobnem času pa se ta trend spreminja. Literarna zgodovinarka Milena Blažić je podala definicijo, da se kot sodobne avtorje obravnava vse od leta 1980 dalje. Med sodobnimi avtorji še ni klasikov, jih je pa moč napovedati. Po njenih napovedih bo klasik postal Andrej Rozman Roza.
Govorci so se dotaknili tudi mladinskih klasikov in literature. Medtem ko število naslovov knjig raste, pa to ne velja za ponatise, sploh pa ne otroških in mladinskih knjig, je poudaril Ilc. Blažićeva meni, da "nacionalna" sčasoma postane tudi mladinska klasika. Ob tem je navedla Povodnega moža Franceta Prešerna ter nekatera dela Frana Levstika in Otona Župančiča. Berger se ni v celoti strinjal z Blažićevo. "Dostojevski ne bo nikoli mladinski klasik," je zatrdil.
Ilc je še omenil, da dajemo v Sloveniji prednost avtorjem pred knjigo, kar se kaže tudi v tem, da beležimo obletnice avtorjev in ne njihovih del, izjema so slikanice. Te so po mnenju Blažićeve posebnost, saj najmlajši poznajo zgodbo, ne pa tudi avtorja. Vsi otroci poznajo Mačka Murija, Muco Copatarico in Pedenjpeda, boji pa se, da ne vedo, kdo jih je ustvaril.