Ta veseli dan kulture - možnost za brezplačen obisk prireditev

Zamisel, da bi Prešernov rojstni dan počastili z dnevom odprtih vrat, se je ministrstvu za kulturo porodila leta 2000, ob 200-letnici pesnikovega rojstva. V nekaj letih se je preoblikovala v Ta veseli dan kulture in prerasla v množičen enodnevni kulturni dogodek v Sloveniji.

Ministrstvo bo letos Ta veseli dan kulture obeležilo z razstavo Iconotheca Valvasoriana, ki so jo že danes, torej dan prej, odprli v preddverju balkona velike dvorane državnega zbora. Ponuja redko priložnost za ogled faksimilov, ki obsegajo grafike, risbe in akvarele različnih formatov, ki jih je Janez Vajkard Valvasor (1641-1693) kupil med letoma 1659 in 1672 na potovanjih po Evropi in jih zvezal v osemnajst zvezkov, od katerih je eden izgubljen. Na sam dan Prešernovega rojstva pa bodo na ministrstvu za kulturo odprli razstavo Vsi odtenki zelene, ki je Slovenijo predstavljala na 12. mednarodni razstavi arhitekturnega beneškega bienala.

Izbor brezplačnih kulturnih dogodkov je največji v Ljubljani. V Cankarjevem domu, kjer poteka knjižni sejem, si bo mogoče ogledati pregledno razstavo dvoletne ilustratorske bere na Slovenskem. Festival Ljubljana vabi na koncert v sklopu cikla Mladi virtuozi. V muzeju in galerijah mesta Ljubljana bo mogoče izbirati med več razstavami, med drugim občasno razstavo Emona: Mit in resničnost, razstavo knjižnih ovitkov Penguin 75 ter razstavo fotografij Lee Miller.

Fotografske razstave bo mogoče obiskati tudi v Moderni galeriji, kjer so postavljene tri: Gojmir Anton Kos - Slikar v dialogu s fotografijo, Milan Pajk - Prostori samote in Manca Juvan - Afganistan. Neobičajna življenja. Narodna galerija bo omogočila vodstvo po razstavi Franc Kavčič/Caucig, posebno pozornost iz stalne zbirke slovenske umetnosti pa bo namenila slikarki Ivani Kobilica. Muzej za arhitekturo in oblikovanje ponuja razstavo finskega arhitekta in oblikovalca Alvarja Aalta; razstava gostuje v Narodnem muzeju Slovenije.

V Narodni in univerzitetni knjižnici bodo predstavili novosti na portalu Digitalne knjižnice Slovenije in novo elektronsko izdajo Slovenske bibliografije, podelili bodo Trubarjeva priznanja za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine ter odprli razstavo ob 70-letnici pesnika Nika Grafenauerja. Slovenska kinoteka in Kinodvor sta se akciji pridružila s filmoma Rožnata reka in Oča, v ljubljanskih gledališčih pa je mogoče izbirati med predstavami z njihovih rednih sporedov.

Pestro bo tudi v drugih slovenskih krajih. V dvorcu Betnava v Mariboru bodo odprli mednarodno razstavo unikatnega nakita z naslovom Sožitje svetov, v galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju pa razstavo del letošnjega Prešernovega nagrajenca Kostje Gatnika. V Velenju bo na ogled multimedijska predstava Chopin po velenjsko, v kateri so združili glasbo, ples in film. V Novi Gorici se bo na ta dan začel 11. mednarodni festival novomedijske umetnosti Pixxelpoint. V Tolminu bo zaključna prireditev akcije Primorci beremo, ki spodbuja bralno kulturo Primorcev.

To je le izbor iz številnih prireditev, ki se bodo zvrstile po državi. Celoten seznam je objavljen na spletni strani ministrstva za kulturo.

France Prešeren (1800-1849), ki velja za največjega slovenskega pesnika, se je s svojimi pesmimi postavil ob bok ostalim romantičnim sodobnikom po Evropi in zgradil trden temelj za razvoj slovenske poezije. Med najbolj znane pesmi sodijo Povodni mož, Slovo od mladosti, Soneti nesreče, Gazele, Sonetni venec, Pevcu, Krst pri Savici, Neiztrohnjeno srce, Orglar. Sedma kitica njegove Zdravljice je slovenska himna. Po njem se imenujejo najvišje nagrade v umetnosti, ki jih podeljujejo večer pred dnevom njegove smrti in slovenskim kulturnim praznikom, 8. februarjem.