misliŠirca ob Tem veselem dnevu kulture: Za prihodnost se ni bati
Ljubljana, 3. decembra - Ministrica za kulturo Majda Širca je ob Tem veselem dnevu kulture, ko Slovenija praznuje dan rojstva pesnika Franceta Prešerna - letos mineva 210 let, postregla z ugotovitvijo, da je kultura "v dobri kondiciji" ter da se za njeno prihodnost ni bati. To po njenem mnenju potrjujeta tako proračun, težak 200 milijonov evrov, kot statistika.
Ljubljana.
Ministrica za kulturo Majda Širca.
Foto: Tamino Petelinšek/STA
"V času mojega mandata, ki je obenem čas največje gospodarske krize, s katero se svet sooča, je kultura ohranila trdnost, ki se kaže tudi v povečanem proračunu. To me hrabri, saj pomeni, da ljudje okoli nas prepoznavajo vrednost in pomembnost kulture. Dvesto milijonov evrov težak proračun v državi z dvema milijonoma prebivalcev pomeni 100 evrov na vsakega prebivalca letno," je v sporočilu za javnost zapisala ministrica.
Statistika je po njenih besedah "zgovorna in povedna". Na področju uprizoritvene umetnosti je v Sloveniji izvedenih približno 10.500 dogodkov letno, 3600 dogodkov izvedejo javni zavodi - gledališča, več kot 3000 dogodkov nevladne organizacije in več kot 3800 dogodkov izvajalci, ki delujejo v okviru Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti.
Na intermedijskem področju je vseh projektov okoli 1500, od tega okoli 160 postprodukcij in 860 dogodkov, ki se nanašajo na dejavnost znotraj multimedijskih centrov ter 540 klasičnih projektov. Na področju glasbe je okoli 1600 koncertnih gostovanj, 140 baletnih, folklornih in drugih glasbenoscenskih predstav. Na področju likovne umetnosti je izvedenih okrog 500 razstavnih in festivalskih projektov, vseh dogodkov pa je vsaj še dvakrat toliko, torej 1000.
"Statistika nas dobesedno razoroži in energično zavrača morebitne dvome v grenkobo skodelice kave. Njeni trdni argumenti nas pravzaprav prepričajo, da smo dejanska svetovna prestolnica knjige. Slovenija je po številu izdanih knjižnih naslovov na prebivalca prva v svetu. Je odprta v svet, letno prevede petkrat toliko 'tujih' naslovov, kot jih prevedejo v ZDA," je zapisala Širca.
V tuje jezike so prevedena dela več kot 70 slovenskih avtorjev. Skoraj deset milijonov obiskov so zabeležile slovenske splošne knjižnice, članov je več kot pol milijona ljudi oz. četrtina prebivalstva. Izposodijo in uporabijo skoraj 30 milijonov gradiva. To je 15 knjig na prebivalca oz. prebivalko iz knjižnične zbirke, ki šteje deset milijonov naslovov, torej po pet na vsakega prebivalca.
Ob podpori projektu Ljubljana - Svetovna prestolnica knjige, ki bo trajala do aprila 2011, so na področju kulture in umetnosti letos sofinancirali 384 knjig, 35 revij, 29 projektov bralne kulture, 43 literarnih prireditev, 32 mednarodnih sodelovanj, 15 projektov s področja temeljnih antičnih del, deset projektov zahtevnih del s področja umetnosti, kulture in humanistike, 16 delovnih štipendij, deset projektov usposabljanja, okrog 60 prevodov v tuje jezike in 23 knjigarn.
Poleg kulturnih izdaj pa država prek Javne agencije za knjigo sofinancira še okrog 200 znanstvenih monografij in okrog 110 znanstvenih revij. Z izvajanjem knjižničnega nadomestila sofinancira okrog 1000 avtorjev, prek pet stanovskih društev pa okrog 115 štipendij ustvarjalcem.
"Kultura v Sloveniji je torej v dobri kondiciji. Kljub časom, ki ji niso naklonjeni, ohranja stabilnost, tudi finančno, in - kar je najbolj pomembno - želja, iniciativ, idej in umetniških kreacij je vse več," je prepričana ministrica.