Pandur: Maks bo regeneriral postindustrijsko območje Maribora

Kot je dejal Pandur, je bila javnost v zadnjih mesecih priča številnim špekulacijam in dezinformacijam, sam pa je prepričan, da bo Maribor na ta način dobil nov pomemben objekt, ki so ga poimenovali Mariborsko kulturno središče oz. Maks, za programsko shemo znotraj EPK pa tudi Terminal 12. Po Pandurjevih besedah gre za prvi objekt javnega značaja, ki ga mesto gradi znotraj degradiranega postindustrijskega območja in bo nekakšen katalizator urbane regeneracije celotnega območja.

Pandur meni, da bo Maks postal simbolni objekt mesta, ki bo oživel izpraznjene industrijske stavbe tekstilne tovarne Merinka, ob revitalizaciji območja pa bo projekt poskrbel tudi za presežno simbolno, vsebinsko in družbeno vrednost v obliki javnega objekta. Nenazadnje bo objekt po njegovem mnenju znova osmislil desni breg Drave ter ga vrnil in odprl mestu.

Namembnosti projekta bo sledila tudi njegova arhitekturna zasnova, saj bosta v Maksu dve večnamenski dvorani s po 650 sedeži, premičnimi stenami, umeščenimi v moderno postindustrijsko arhitekturo, kar bo omogočalo največjo možno prilagoditev glede na naravo prireditev. Center pa ne bo omogočal le najzahtevnejših scenskih postavitev, pač pa tudi enako zahtevne glasbene in družabne dogodke ter kongresno in razstavno dejavnost na najvišji ravni.

Pandur predvideva, da bo imel Maks reden program, ki bo primerljiv z najpomembnejšimi tovrstnimi centri na svetu, ob lastni produkciji pa bodo v njem lahko gostovale tudi vrhunske produkcije z vsega sveta. "Program bo vsebinsko mnogovrsten, kot pogled, ki se odpira z njegove terase, ob tem pa žanrsko izredno heterogen," je dejal Pandur.

V sklopu projekta EPK leta 2012 v Maksu načrtujejo tudi programski sedež dogodka, po Pandurjevem mnenju pa bi objekt lahko bil v istem času tudi gostitelj svetovnega mladinskega prvenstva v šahu. Želijo si tudi povezovanja in iskanja sinergij z že delujočimi programi v mestu, kot so Borštnikovo srečanje, Festival Maribor, programi Karmine Šilec, Magdalena in drugi že uveljavljeni festivalski dogodki v mestu.

Znotraj projekta EPK pa Pandur Maks razume tudi kot mednarodni produkcijski in koprodukcijski center. "Zelo radi bi vanj pripeljali kar nekaj programskih sklopov, med drugim ciklus mariborske režijske šole, v katerem bi sodelovali iz Maribora izhajajoči režiserji. Vzpostaviti želim nekakšen teoretični gledališki inštitut v sodelovanju z Radetom Šerbedžijo, Vaneso Redgrave in Dušanom Jovanovićem, predvidevamo niz mednarodnih gostovanj iz Londona, Berlina, New Yorka, Madrida ter gostovanj programov iz partnerskih mest, povabili bomo priznane festivale z območja nekdanje skupne države," je naštel Pandur.

Sicer pa Pandur na ta projekt že gleda kot na dano dejstvo, čeprav se še ne gradi in mestna občina sploh še ni začela z vsemi postopki za njegovo realizacijo. Mariborski župan Franc Kangler se je namreč odločil, da bo nekoliko spremenjeni projekt dal v vnovično odločanje novemu mestnemu svetu, kar naj bi se zgodilo na decembrski izredni seji. O podrobnostih projekta zato na Mestni občini Maribor za zdaj ne želijo govoriti, odgovori o finančni konstrukciji in rokih za izgradnjo Maksa pa bodo znani, ko bo pripravljeno gradivo za obravnavo.