Handke prejel Rizzijevo nagrado za medkulturno sodelovanje

Rizzijevo nagrado od leta 1992 podeljujeta Zveza slovenskih organizacij (ZSO) ter Slovenska prosvetna zveza (SPZ) na avstrijskem Koroškem. Lipuš, tudi sam pisatelj in prejemnik Prešernove nagrade leta 2004, je v svojem nagovoru spomnil na Handkejev gimnazijski čas na Plešivcu pri Gospe sveti. Že tam se je srečal s slovenskim besednim ustvarjanjem, saj so se njegovi slovenski sošolci družili v literarnem krožku. "Slovenski jezik je od vsega začetka del njegovega duhovnega sveta," je prepričan Lipuš.

Handkejeva literarna pot se je začela na na griču, na Plešivcu torej, "danes pa se giba v literarnem visokogorju," je razpredal Lipuš. Ob lastnem izvirnem ustvarjanju je vseskozi tudi prevajal, s prevajanjem pa se je postavil "na stran majhnih in slabotnih".

Med drugim je Handke prevedel Lipušev roman Zmote dijaka Tjaža ter pesmi Gustava Januša v nemščino. Tako je pomagal tudi slovenskemu jeziku in "utiral slovenski besedi pot v širni svet," je dejal lavdator Lipuš o Rizzijevem nagrajencu Handkeju, za katerega je tudi prepričan, da "sodi med tiste osebe, ki vplivajo na veliki evropski kulturni prostor, ga bogatijo in širijo".

Handke je ob prejetju Rizzijeve nagrade v Liaunigovem muzeju sodobne umetnosti na Suhi dejal le, da se je veseli. Poleg tega je prebral še kratek odlomek iz svoje zadnje knjige Še vedno vihar (Immer noch Sturm), ki sta ga v slovenščino prevedla Fabjan in Zdenka Hafner.

Vinzenz Rizzi, po katerem je poimenovana nagrada, je bil publicist v prvi polovici 19. stoletja. Zavzemal se je za enakopravnost vseh narodov v habsburških deželah. O slovenskem jeziku je dejal, da se ga "ne sme zatirati, temveč se ga je treba naučiti".