Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

PO VOLČJE - ROMAN O ŽIVLJENJU VOLKOV IN LJUDI TER PREPLETU USOD

V romanu Po volčje živalski svet s svojo poezijo in homogenostjo volčjega presega predvidljivo človeškost. Delo prinaša spoj starega in novega, duhovno zorenje in predajanje modrosti iz roda v rod. V kolektivno nezavedno presenetljivo vstopajo volkovi s svojim posebnim umom, s svojo instinktivnostjo, čutnostjo in intuicijo. Avtor vzporedno vleče zgodbi družin, volčje in človeške, ki sta obe združeni v smrt. Avtorica prevoda in spremne besede je Nives Vidrih.

Češki pisatelj Antonin Bajaja (1942), po poklicu zootehnik, je bil sprva zaposlen v kmetijstvu, pozneje pa je delal kot novinar, urednik in publicist. Piše predvsem romane ter poetična, lirska besedila. Zgodbe in značajske profile junakov gradi na družinskih odnosih in dednih vezeh ter na povezavi podeželskega človeka z naravo. Za roman Po volčje je leta 2004 prejel češko nagrado magnesia litera.

DENAR OD HITLERJA - ROMAN Z ZGODOVINSKO TEMATIKO IN OBČEČLOVEŠKIMI VPRAŠANJI

V romanu bralec vzporedno odkriva dve zgodbi iste junakinje. Ena se odvija leta 1945, druga pa leta 2005. Najstnica Gita se po vojni iz koncentracijskega taborišča vrne v rodno vas. Doma naleti na tuje ljudi, v vasi pa vlada obsedeno stanje. Čez 60 let se protagonistka v rojstni kraj vrne kot doktorica Lauschmannova. Avtorica plastično opisuje mesece po koncu druge svetovne vojne in brezpravje, ki je doletelo sudetske Nemce. Poleg zgodovinskih dogodkov pa obravnava tudi občečloveška vprašanja. Med drugim seže na področje etike in vprašanja krivde, kot ju je razdelal Karl Jaspers. Delo je prevedla Tatjana Jamnik.

Češka pisateljica Radka Denemarkova (1968), ki je doktorirala iz semiotike, je tudi literarna zgodovinarka, scenaristka, prevajalka in dramaturginja. Pozornost je zbudila že z romanesknim prvencem Pa vprašam, kdo to tolče (2005). Za romana Denar od Hitlerja in Smrt, ne bo te strah, ali Zgodba Petra Lebla (2008) je prejela češko književno nagrado magnesia litera. Je edina češka avtorica, ki je to prestižno nagrado prejela dvakrat.

SMEHLJAJ MESEČEVE VILE - IZBOR PRAVLJIC IZ VSEGA SVETA

Zbirka prinaša pravljice o vilah, zbranih z različnih koncev sveta: Kitajske, Francije, Sardinije, Škotske, Anglije, Portugalske, Bolgarije in starodavne Perzije. Glavne vloge zasedejo vile, ki so dobre ali zlobne, nekatere mogočne, spet druge lepe in zavistne. Nekatere bo bralec prepoznal iz drugih pravljic, spet druge prihajajo iz neznanih, eksotičnih pa tudi skrivnostih, malce temačnih svetov.

Pravljice so delo večkrat nagrajenih avstrijskih avtoric Käthe Recheis (1928) in Friedl Hofbauer (1924), ki s posebnim konceptom izbirata pravljične motive in teme iz različnih kulturnih in zemljepisnih okolij. S primesmi humorja, poetičnosti, romantičnosti in skrivnostnosti spajata različne pripovedne tehnike s tradicionalnimi motivi. Pravljice je ilustrirala Annett Stolarski, poslovenila pa jih je Anja Uršič.

GOVORJENO TELO - KNJIGA O GLEDALIŠKEM JEZIKU, ČASU, PROSTORU IN TELESU

Izbor besedil Govorjeno telo (1989-2009) skuša zajeti vse glavne teme, ki jih avtor Valere Novarina razgrinja v svojih delih: gledališki jezik, čas in prostor ter igralčevo telo. V prevodu Petra Petkovška, Vladimirja Pogačnika in Primoža Viteza, ki je tudi avtor in urednik izbora, so slovenskim bralcem prvič predstavljena poglavitna gledališka in filozofska besedila Novarine. Uvod v knjigo je prispevala avtorjeva sodelavka, francoska dramaturginja in teatrologinja Annie Gay, spremno študijo pa je napisal gledališki kritik Rok Vevar.

Valere Novarina (1947) je igralec, režiser, dramatik, slikar in fotograf. V Sloveniji je bil doslej skorajda neznan, vendar je tudi v Franciji trajalo kar nekaj časa, da so njegovo odrsko pisavo sprejeli kot enega od vrhuncev evropskega gledališča sedanjega časa.

VSE, KAR MORAMO VEDETI - PRIROČNIK O RAZLIČNIH VEDAH NA PRIJAZEN NAČIN

Šele ob preučevanju zgodovine posameznik razume družbo in spozna, kako neverjetna je. Tako ugotovi, da umetnost ni le pusta šolska snov, temveč nekakšna magija, da so misli velikih modrecev, ki so ga v šolskih klopeh pustile hladne, pravzaprav življenjske resnice. Vse to prinaša celovita pripoved zgodovine časa izpod peresa nemškega literarnega kritika in pisatelja Dietricha Schwanitza (1940), so zapisali v založbi. Knjiga Vse, kar moramo vedeti vsebuje poglavja iz zgodovine, literature, likovne umetnosti, glasbe in filozofije ter poglavje s področja jezika, pisave in knjige. Priročnik sta prevedla Aleš Učakar in Sanda Šukarov.