Inštitut za novejšo zgodovino z deli o slovenski zgodovini in Prežihovem Vorancu

Delo Ervina Dolenca je izšlo kot 11. knjiga v zbirki Razpoznavanja. Avtor v njem obravnava obdobje, ki mu je tudi sicer posvečal največ pozornosti. Glavni tematiki sta kulturna politika in kulturna zgodovina ter njuno prepletanje, je dejal Jurij Perovšek z Inštituta za novejšo zgodovino.

Knjiga je razdeljena na pet sklopov. V prvem Dolenc poda kritičen pogled na zgodovinopisje, v drugem spregovori o deavstrizaciji oz. slovenizaciji leta 1918 in pozneje, v tretjem z naslovom Kultura in politika pa opiše slovenstvo med vojnama, delitve intelektualcev, kulturo kot politično propagando ter vlogo države in cerkve. Četrto poglavje nosi naslov Kultura in ideologija, v njem pa avtor med drugim piše o nasilju kot političnem sredstvu, o fašizmu v Sloveniji ter o sporih med komunisti. Knjigo sklene avtorjev povzetek. Besedila so objavljena tako, kot so bila zapisana, brez vsebinskih popravkov, je še povedal Perovšek.

Zbornik Slovenija - Jugoslavija, krize in reforme 1968/1988 je nastal iz prispevkov istoimenske znanstvene konference, ki je bila januarja 2009 v Ljubljani. Urednik Zdenko Čepič je dejal, da je Jugoslavija ves čas doživljala krize, permanentna kriza pa je zato terjala stalne reforme. Po njegovih besedah je pisanje o zgodovini Slovenije izven konteksta Jugoslavije neprofesionalno in "lokalistično". Ob tem je poudaril, da to ni "jugonostalgija", saj zgodovinska analiza "ne gre 'v Jugoslavijo' ampak pristopa 'k njej'". Obe letnici - 1968 in 1988 - sta simbolični iz več razlogov. Prva je letnica študentskih demonstracij po vsem svetu, druga pa bo Slovence, kot je prepričan Čepič, spomnila na proces proti četverici JBTZ.

Knjiga o Prežihovem Vorancu prinaša 12 prispevkov slavistov in zgodovinarjev, ki v marsičem presegajo dosedanja spoznanja o njegovem življenju, književnem ustvarjanju ter družbenem in političnem udejstvovanju, je dejal urednik knjige Aleš Gabrič.

Avtorji prispevkov o Vorančevem literarnem delu so Marko Jesenšek, Zinka Zorko in Igor Grdina. Spominska prispevka sta dodala Lev Detela in Majda Kotnik-Verčko, drugi avtorji pa so podali zgodovinsko-politično ozadje njegovega dela. Med drugim so opisani razlogi za Vorančeva razhajanja s komunistično partijo in Titom, ki so ga v zadnjem obdobju življenja postavila na stranski tir, je povedal Gabrič. Delo je inštitut izdal s pomočjo Slovenskega znanstvenega inštituta na Dunaju, prispevke pa so avtorji že predstavili na simpoziju o Prežihovem Vorancu v avstrijski prestolnici.