V zadnjem letošnjem romanesknem svežnju Mladinske knjige tudi Kerouacov roman Na cesti

Ameriški pisatelj Jonathan Littell je roman Sojenice napisal v francoščini. Potem, ko je leta 2006 izšel pri založbi Gallimard, je kmalu prejel dve najprestižnejši literarni nagradi - Goncourtovo in nagrado Francoske akademije. Njegovo "prvo literarno delo", že pred Sojenicami je sicer napisal znanstvenofantastični roman "Bad Voltage", je po besedah urednika Andreja Koritnika naletelo na zelo različne kritike - eni so knjigo povzdigovali v nebo, drugi so jo trgali na koščke.

Roman prinaša prvoosebne spomine nekdanjega nacističnega častnika francoskih korenin Maxa Aueja na krvavo nacistično vladavino med 2. svetovno vojno. Aue je izmišljena oseba, medtem ko je vse drugo resnično. V romanu ob njem nastopajo resnične zgodovinske osebe. Littell je, preden se je lotil pisanja, več let študiral zgodovinske vire in potoval po krajih nemško-ruske vzhodne fronte. Auejevi spomini so v knjigi opisani na kovinsko hladen način, je pojasnil Koritnik, ki roman označuje kot "sodobno Orestejo".

Sojenice so prevedene v več kot 25 jezikov, za slovenski prevod je poskrbela Vesna Velkovrh Bukilica.

Roman Na cesti je Jack Kerouac napisal v treh tednih, v opoju cigaretnega dima, drog in kave, brez odstavkov na enotni zvitek papirja. Tako vsaj, po besedah Jureta Potokarja, ki je delo prevedel in zapisal spremno besedo, pripoveduje legenda. V njem je opisal popotovanje Sala Paradisa (Kerouaca) in Deana Mortiartyja med vzhodno in zahodno obalo ZDA, z delom pa je po Potokarjevih besedah želel uvesti nov, bolj iskren način pisanja.

Ko je bil roman napisan, je do izida minilo več kot šest let. Kerouac sam ga je začel takoj popravljati. Založnike so po Potokarjevih besedah najbolj motili za tisti čas sorazmerno svobodomiselni opisi spolnosti, namigi na homoseksualnost in uživanje drog, pa tudi vsesplošna nemoralnost. S pravnega stališče je težavo predstavljal tudi avtobiografski značaj romana, v katerem nastopa vrsta bolj ali manj prepoznavnih likov, zato je bilo spreminjanje imen nastopajočih ena prvih stvari, ki se jih je lotil Kerouac. V zbirki Roman je izšel izvirni zvitek, kot ga je pisatelj ustvaril v enem zamahu.

Roman De Nirova igra Rawija Hageja pripoveduje o prijateljih Basamu in Georgeu, ki preživljata mladost med tisoč granatami, ki so razdejale Bejrut v krvavi in dolgotrajni državljanski vojni. Z motorjem se podita po mestu in se ne menita za nevarnost. Basama politika ne zanima, osredotočen je na ljubezenske avanture in priložnostni zaslužki na ulici. George ima prijatelje v vojaški policiji in bolj ko se zbližuje z njimi, bolj se oddaljuje od Basama. Med prijateljema zazija prepad, ki pripelje do dramatičnih preobratov, je vsebina povzeta na platnicah knjige.

Struktura knjige ni linearna, avtor pripravlja presenečenja, ki bralca prepričajo, da knjigo "prebere na dušek", je poudaril Koritnik.

Roman De Nirova igra je prvenec Rawija Hageja, ki pa je naletel na velik odmev po vsem svetu. Preveden je v več kot 20 jezikov, Hage je zanj prejel literarno nagrado impac. V slovenščino je delo prevedla Ana Ugrinović.