Novi mladinski film TVS o mladih primorskih domoljubih

France Bevk je v povesti iz leta 1952 opisal nekoliko pozabljen del slovenske zgodovine, in sicer obdobje med obema vojnama na Primorskem, ko se je nekaj več kot ducat slovenskih dijakov v Gorici in okolici s svojim narodno zavednim delovanjem poskusilo zoperstaviti italijanskemu fašističnemu režimu.

Film tako pripoveduje resnično zgodbo o skupini dijakov, ki je v Gorici leta 1930 pod italijansko fašistično oblastjo ustanovila druščino Črni bratje. Svojo narodno pripadnost so izkazovali s tem, da so trosili letake s protifašistično vsebino, izobesili slovensko zastavo in celo zbirali strelivo. Toda italijanska oblast jih je ujela, zaprla in mučila. Eden izmed njih je poškodbam podlegel, ostale pa so izpustili, vendar so jim onemogočili vrnitev v normalno življenje.

Scenarij sta napisala pisateljev sin Marjan Bevk in Marko Bratuš, režiser je bil Tugo Štiglic. Slednji je na predpremierni projekciji povedal, da so skušali biti čimbolj zvesti zgodovinskim dogodkom, pri tem so uporabili vso dokumentacijo, ki je bila dosegljiva, a brez fikcije vseeno ni šlo. Po njegovih besedah so skušali najti avtentičen utrip pokrajine, tudi s pomočjo scene in kostumov, za kar sta poskrbela Dušan Milavec in Meta Sever. Snemali so pretežno na Primorskem, med drugim v stari Gorici, Vipavi, na Sabotinu, izbrali pa so goriške igralce, predvsem take, ki znajo italijansko.

Ob mladih igralcih, večinoma z umetniške srednje šole, so v filmu nastopili Franko Korošec, Gojmir Lešnjak, Rastko Krošl, Danijel Malalan, Nataša Tič Ralijan, Janko Petrovec in drugi. Filmu bo prihodnje leto sledila še istoimenska tridelna nadaljevanka.

Po besedah Marjana Bevka je spomin na Črne brate čakal, da ga oživimo v zavesti narodnega ponosa in pokončne drže. Črni bratje gotovo zaslužijo, da bi zanje vedeli bodoči rodovi, še posebej si to po njegovih besedah zasluži takrat najmlajša zavestna in načrtna žrtev fašističnega terorja - Mirko Brezavšček, v povesti in filmu imenovan Jerko. Ta je bil po Bevkovih besedah prva mlada žrtev načrtnega mučenja fašizma v Evropi. "In prav je, da Evropa to izve in z njo tudi mi Slovenci, ki radi pozabljamo na svoje mlade junaške žrtve primorskega rodoljubja," je dejal.

Film je bil dokončan v letu, ko mineva 80 let od ustanovitve te protifašistične organizacije primorskih dijakov, spominjamo pa se tudi 120-letnice rojstva pisatelja in velikega primorskega rodoljuba Franceta Bevka, 90-letnice podpisa rapalske pogodbe in 80-letnice ustrelitve štirih primorskih rodoljubov na bazoviški gmajni.

Tržaški pisatelj Boris Pahor je po projekciji izrazil zadovoljstvo nad tem, da se mladim pokaže, kaj je bil fašizem. Čeprav s pripombo, da Črni bratje sodijo v njegovo "manjše zlo", ima, kot je dejal, prvič občutek, da slovenska zgodovina ne bo pokopana. Želi si, da bi film romal po šolah, kjer bi, kot je še dodal, pri zgodovini potrebovali tudi poglavje o fašizmu.