SPK 2010 14.12.2010 14:43

Knjižica zgodovinarja Petra Štiha z najstarejšo omembo Ljubljane

Ljubljana, 14. decembra - Zgodovinar Peter Štih je naletel na do sedaj najstarejšo omembo mesta Ljubljane, ki jo je objavil v delu Castrum Leibach: Najstarejša omemba Ljubljane in njeni začetki. Faksimile s komentarjem in z zgodovinskim uvodom, ki jih je izdala Mestna občina Ljubljana, dokazujejo, da je bila Ljubljana prvič omenjena že med letoma 1112 in 1125.

Ljubljana, Trubarjeva hiša literature.
Predstavitev knjige Castrum Leibach, najstarejša omemba Ljubljane in njeni začetki, ki je izšla v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010.
Avtor knjige Peter Štih.
Foto: Tamino Petelinšek / STA



Štih je pred leti našel dokument, ki izvira iz Ogleja, in v katerem je naletel, da je "odvetnik Rudolf" podaril kmetije okrog Ljubljanskega gradu Oglejski cerkvi.

Ugotovil je, da je omemba "celo generacijo starejša od omembe, ki smo jo imeli doslej" iz leta 1144. Na podlagi tega odkritja so opravili širšo raziskavo, ki je ovrgla teorijo, da je bila prva lastnica Ljubljanskega gradu koroška vojvodska rodbina Spanheimski. Nova omemba dokazuje, da je grad že pred njo imel celo vrsto drugih zemljiških gospodov in lastnikov.

Dokument, ki je nastal med letoma 1112 in 1125, je Štih našel v Kapiteljskem arhivu v Vidmu v Furlaniji. Ima obliko večjega pergamentnega lista, na katerem so vpisana imena umrlih dobrotnikov, ki so s posestjo ali dohodki darovali stolnemu kapitlju oglejske cerkve. Pergament z imenom "Nomina defunctorum" je služil ohranjanju spomina na umrle dobrotnike, ki so se jih pri liturgičnih obredih spominjali na dan njihove smrti. Zato vpisi seznama vsebujejo le dan smrti in ne letnice, saj ta ni bila pomembna, je pojasnil Štih.

Rudolf, ki je podaril 20 kmetij okrog Ljubljanskega gradu, je v tem zapisu označen kot "advocatus", kar pomeni, da je bil odvetnik oglejske cerkve. Kot laik jo je zastopal v posvetnih zadevah, predvsem v sodstvu, je poudaril Štih. Dodal je, da je bilo odvetništvo v tistem času pomembna funkcija in so jo za oglejski patriarhat opravljali le pripadniki najvišjega plemstva. To odkritje dokazuje, da Spainehimi niso bili prvi lastniki srednjeveške Ljubljane niti ne prvi gospodarji tamkajšnjega gradu, kar je bilo, kot je pojasnil Štih, povezano.

Knjižica, ki je izšla v sklopu projekta LSPK, je razdeljena na dva dela. Prvi del bralca popelje skozi zgodovino Ljubljane, drugi del pa natančneje opisuje dokument prve omembe "Castrum Leibach". Delu je dodan transkribiran dokument. Publikacija je dvojezična, zaradi številnih turistov so se odločili še za angleški prevod. Delo je prevedla Ksenija Leban.