Mariborski knjižnici Rotovž grozi zaprtje

Maribor je poleg Kopra edino večje mesto v Sloveniji, ki še nima sodobne mestne knjižnice. Mariborska knjižnica ima celo najslabše prostorske pogoje, ki mejijo na nevzdržnost tako za uporabnike kot za zaposlene, je poudarila direktorica knjižnice Dragica Turjak.

Osrednja knjižnica v Mariboru ne dosega niti faktorja 15 kvadratnih metrov na tisoč prebivalcev, medtem ko je slovensko povprečje okoli 40. Kar nekaj mest se lahko pohvali s kvadraturo okoli 80 kvadratnih metrov na tisoč prebivalcev.

Knjižnico Rotovž dnevno obišče okoli 1200 bralcev, knjižničarji pa jim ne morejo nuditi primernih storitev. Knjige se kopičijo pod policami in po tleh, na voljo imajo le tri računalnike, knjižničnega materiala ne morejo ustrezno arhivirati, prireditve pa izvajajo na drugih lokacijah.

Občina jim je pred dnevi dala na voljo 40 kvadratnih metrov dodatnega prostora, a to po besedah Turjakove rešuje položaj za največ dva meseca. "Če ne bomo kmalu začeli z realizacijo projektov, ki so pripravljeni, bomo morali knjižnico celo zapreti," je dejala.

Ker se s prostorskimi težavami soočajo že več desetletij, so se razveselili javnega natečaja za obnovo knjižnice, ki ga je občina objavila maja 2008. Zmagal je elaborat ljubljanskega arhitekturnega biroja Atelier arhitekti, ki je minuli teden prvič javno predstavil svoje videnje novih prostorov knjižnice.

Idejni načrt je podlaga za pripravo investicijskega programa, za katerega upajo, da ga bo mariborski mestni svet obravnaval že na januarski seji. Tako kot pri drugih projektih pa je največji problem financiranje, ki je zaenkrat še velika neznanka.

Ker občina trenutno obdeluje 40 projektov, od nove umetnostne galerije do ureditve več ulic in trgov, obstaja bojazen, da bo mariborska knjižnica postavljena na stranski tir. Denarja ni dovolj za vse, zato je vprašanje, kateri od načrtovanih projektov bodo dobili prednost.

"Občina je do projekta knjižnice Rotovž resna. A v vreči je toliko in toliko denarja in kot je razvidno iz preteklosti, se pri denarju rado kaj zalomi," je zatrdil svetovalec župana za investicije Emanuel Čerček.

Tudi podžupan Tomaž Kancler meni, da je knjižnica pomemben projekt in eden tistih, ki jih bo občina morala relativno hitro uresničiti. A jasnega odgovora, kdaj bo zagotovljen denar zanjo, prav tako ni mogel dati.

Problem je tudi, da se je projekt v postopku izdelave idejnega načrta širil po kvadraturi, kar pomeni povišanje stroškov investicije. Medtem ko se je prenovo sprva ocenjevalo na 16 milijonov evrov, sedaj predvidevajo, da bo stala najmanj 24 milijonov.

Začetki Mariborske knjižnice segajo v leto 1949, v sedanje prostore pa se je preselila leta 1960. V isto stavbo na Rotovškem trgu 2 so pet let kasneje preselili še lutkovno gledališče, s čimer so obema ustanovama za več desetletij zavrli razvoj. Lutkovno gledališče se je letos preselilo v prenovljeni nekdanji minoritski samostan na Lentu, knjižnica pa zaenkrat ostaja na istem kot prej.

Po prvih načrtih bi morala nove prostore dobiti že leta 2012, ko bo Maribor evropska prestolnica kulture, a glede na trenutno stanje projekta tega zagotovo ne bo mogoče uresničiti. "Če bomo takrat imeli na Rotovžu veliko luknjo, bo velik uspeh," meni direktorica.