misliMakarovičeva in Lazar pričarala baladno nedeljo v CD
Ljubljana, 20. decembra - Pesnica Svetlana Makarovič in skladatelj ter multiinštrumentalist Milko Lazar sta v Klubu Cankarjevega doma poskrbela za nekoliko drugačen nedeljski večer. Premierno sta predstavila literarno-glasbeni projekt Saga o Hallgerd, ki je občinstvu odprl vprašanja o pokončnosti, neupravičenemu nasilju in hinavščini.
Makarovičeva se zadnje čase posveča baladnim pripovedkam. Potem ko je že obdelala motiv Katalene, je prišla na vrsto aktualizacije islandske Sage o Njalu. Makarovičeva se je naslonila na 10. in 11. stoletje, ko sta se na Islandiji spopadla poganska tradicija in krščanstvo. Lepa Hallgerd se drži starih običajev, spoštuje ljudi ter si zapomni krivice.
Baladna pripovedka Makarovičeve z naslovom Saga o Hallgerd, ki je izšla pri novi založbi Arsem, ta je tudi producent literarno-glasbenega večera, je tako navdušila Lazarja, da je napisal scensko glasbo. Na odru se tako v živo izmenjujeta pesničina interpretacija in Lazarjeva avtorska glasba, ki poslušalca za dobro uro pritegneta v baladni svet, poln dobrega in zla.
Toda, kot je med interpretacijo opozorila Makarovičeva, ne glede na čas in prostor se ljudje ne spreminjajo: "Ni bilo nekdanje zlo drugačno ne močnejše od sedanjega, le obrazi so drugi in drugačna imena, ista nesnaga se skozi vse čase pretaka."
Toda v sagi igra ključno vlogo pokončnost, ki jo pooseblja poganka Hallgerd. Ta je bila že od malega trmasta in svojeglava ter ni kaj prida dala na prepovedi. Ona je tudi tista, ki ne pozabi ter ne oprosti krivice. Nasproti poganom stojijo kristjani, ki v interpretaciji Makarovičeve poosebljajo hinavščino in obrekljivost.
Pesnica je, kot je zanjo običajno, nekatera obča mesta v Sagi o Hallgerd zapolnila tudi z metaforično ponazoritvijo razlike med tistimi, ki med popotovanjem prestrašeni ves čas gledajo v tla, ne pogledajo v nebo, ker se bojijo varljivosti, ter pesniki, ki jih vodijo zvezde. Da je bilo občinstvo na strani pesnikov, je na koncu dokazalo z naklonjenim aplavzom.