misliPri Mohorjevi delo Jožeta Mačka o mašnih in svetnih ustanovah 19. stoletja
Ljubljana, 20. decembra - Celjska Mohorjeva družba je izdala zgodovinsko monografijo akademika Jožeta Mačka Mašne in svetne ustanove na Kranjskem 1810-1853. Zgodovinar Stane Granda, ki je delo predstavil skupaj z avtorjem, je dejal, da se za naslovom, ki večini današnjih bralcev ne pove veliko, skriva odnos prednikov na Kranjskem do smrti in karitativnih dejavnosti.
Mašne ustanove so se preživljale z denarjem svojcev umrlih, ki so darovali za maše pokojnikov. Danes vlada splošno prepričanje, da so ljudje darovali kar celotna premoženja, vendar je šlo zgolj za obresti od premoženja, ki so se uporabljale za strogo določene verske obrede in karitativne dejavnosti, je poudaril Granda.
Denar od mašnih ustanov se je poleg verskih obredov porabil tudi za vzdrževanje duhovnikov, mladine, vdov in "špitalov". Ta beseda je, kot je pojasnil Granda, danes razumljena napačno, saj to ni bolnišnica temveč nekakšen dom za ostarele. Pravna narava delovanja mašnih ustanov je bila zelo zapletena, tako da si denarja niso mogli prilaščati država, Cerkev ali celo duhovnik.
Maček je opozoril, da je ustanavljanje mašnih ustanov potekalo v štirih fazah: od ustanovnega pisma, v katerem je bilo navedeno, katere storitve bo mašna ustanova zagotavljala, do sprejema listine, potrditve škofije in deželne vlade. Ustanova je morala prejeti deželno knežje dovolilno pismo, ki je imelo status državno priznanega pravnega akta. Mašne ustanove so zaradi državnega predpisa Avstrije usahnile v času 1. svetovne vojne. Premoženje oziroma cerkveni kapital so morali nameniti za vojno posojilo, je še povedal Maček.
Delo, podnaslovljeno Urejanje, državni nadzor in premoženje duhovnih in svetnih ustanov pri cerkvah na Kranjskem od 1810 do 1853, v prvem delu prinaša strnjen prikaz duhovnih in svetnih ustanov, drugi del pa zajema podrobne opise ustanov pri cerkvenih enotah Ljubljanske škofije. Po Grandovih besedah delo ponuja pregled, kako je slovenska oz. kranjska družba delovala pred ustanovitvijo države. Knjiga bo bralcu ponudila vpogled v minulo življenje slovenskih vas, med številnim imeni pa bo marsikdo lahko našel tudi svoje prednike, je še dodal Granda.
Jože Maček (1929) je doktor agronomskih, ekonomskih in zgodovinskih znanosti. Je redni član SAZU in zaslužni profesor ljubljanske univerze. Objavil je 15 publikacij, med njimi osem s področja zgodovine in več kot 350 znanstvenih in strokovnih člankov. Prejel je več nagrad, med njimi leta 2005 Zoisovo nagrado za življenjsko delo.