Pri Študentski založbi od politološkega dela do zvočne knjige

Slovenski plebiscit je četrto delo iz Balažicove serije knjig, posvečenih slovenski demokratični revoluciji v drugi polovici 80. in začetku 90. let prejšnjega stoletja. Kot je avtor dejal na predstavitvi knjige, je delo nastajalo tako, da je "na vse ključne centre, kjer se je odvijala jugoslovanska oz. slovenska zgodovina, postavil skrite kamere". Poudaril je, da so razmere na Balkanu v devetdesetih letih s "hiperprodukcijo zgodovine" poseben fenomen v okviru Evrope, v kateri se je govorilo o koncu zgodovine in vzpostavljanju nacionalnih držav, ki so se na Balkanu šele začele tvoriti.

V delu so prvič objavljeni nekateri tajni dokumenti iz raznih arhivov in dokumenti, ki jih je avtor pridobil od veljakov tedanjih političnih strank. Balažic želi na politološki, sociološki in psihološki ravni odgovoriti, kateri so bili glavni generatorji političnega procesa, da se je Slovenija odločila za samostojno pot v Evropsko skupnost ter kateri faktorji - ekonomski, psihološki in politični - so povzročili konflikt s Srbijo.

Bagrjana in Slovenija je delo zakoncev Dimitrov, ki sta raziskovala življenje bolgarske pesnice Elisavete Bagrjane (1893-1991) in njene povezave s Slovenijo. To je namreč v tridesetih letih prejšnjega stoletja večkrat obiskala ter se povezala z vsemi vidnimi slovenskimi intelektualci. Posebej tesno prijateljstvo je gojila z literatom Izidorjem Cankarjem, ki je prvi prevedel njene pesmi v slovenščino. V knjigi so objavljene tudi pesmi, ki so na kakršenkoli način povezane s Slovenijo.

Bagrjana je delovala tudi kot prevajalka slovenskih del v bolgarščino. Med drugim je prevedla in na oder postavila Kralja na Betajnovi Ivana Cankarja, ki pa je zaradi ideoloških razmer naletel na negativne kritike, je pojasnila prevajalka dela Namita Subiotto.

Danes se raje ne bi srečala je tretji roman Nobelove nagrajenke Herte Müller preveden v slovenščino. Mojca Kranjc je opozorila na prevajalske težave, s katerimi se je soočala. V Romuniji rojena nemška pisateljica razen pik in vejic ne uporablja drugih ločil, kar povzroča težave predvsem pri premem govoru, je pojasnila Kranjčeva. Roman je napisan kot prvoosebna pripoved delavke v tovarni v nekem romunskem mestu, ki se odvija v sedanjosti, zaznamuje pa jo veliko "flashbackov" v preteklost. Roman je prepleten z avtoričino osebno izkušnjo.

Jan F. Jarc je izdal pesniški prvenec Da bi prst ostala čista. Soproga, literarna kritičarka Ignacija Fridl Jarc, je dejala, da se pesmi, ki so nekakšne duhovne impresije časa, ukvarjajo s temeljnimi življenjskimi vprašanji, kot so ljubezen, trpljenje in vera. Bralca povabijo na potep skozi življenje s postajami, na katerih se avtor ustavi in poda svoja razmišljanja. Kljub motivom osamljenosti, praznini in resignaciji, ki se pojavljajo predvsem v zadnjih pesmih, zbirka bralca vseskozi vrača k temeljnemu sporočilu, da vsaka poezija ponuja upanje, moč, ljubezen in izkustvo polnosti.

Roman Ferija Lainščka Ne povej, kaj si sanjala je pri Študentski založbi tokrat izšel kot zvočna knjiga. Poleg besedila romana, ki ga bere Carmen L. Oven, USB ključ vsebuje še filmski portret in Lainščkove bibliografske podatke. Lainšček upa, da bodo tako v stik z romanom prišli tudi ljudje, ki sicer ne berejo njegovih romanov.