Moderna galerija bo odprla vrata eksperimentalnemu filmu

Razstava, ki jo bodo v Moderni galeriji odprli ob 20. uri, po besedah direktorice galerije Zdenke Badovinac sodi v sklop pionirskih razstav, ki težijo k odkrivanju novih znanj. Badovinčeva je menila, da je prav odpiranje novih poglavji zgodovine eno ključnih vodil Moderne galerije, zato je postavitev pozdravila odprtih rok.

Razstava Vse to je film!, podnaslovljena Eksperimentalni film v Jugoslaviji 1951-1991 velja za obsežen projekt. Nastala je kot plod raziskovanja štirih kustosov - Bojane Piškur in Jurija Medena iz Slovenije, Ane Janevski s Hrvaške in Stevana Vukovića iz Srbije.

Na ogled bodo dela več kot 50 filmskih ustvarjalcev, ki so delovali v času nekdanje Jugoslavije. Med njimi so jih kustosi v fokus postavili 24, predstavljeni pa bodo tudi pomembni jugoslovanski festivali eksperimentalnega filma, med katerimi je Ana Janevski izpostavila hrvaški GEFF kot enega prvih tovrstnih festivalov v Evropi. Pri razcvetu eksperimentalnega filma so pomembno vlogo imeli tudi kino klubi ter uradne in neuradne povezave med eksperimentalnim filmom in drugimi umetnostnimi področji.

Po besedah Piškurjeve, ki je tudi pobudnica projekta, je bil njegov namen "zoperstaviti se nostalgičnemu pogledu na našo skupno zgodovino". "S to razstavo ne delamo retrospektive jugoslovanskega eksperimentalnega filma. Raje smo se osredotočili na konkretne umetniške prakse, ki omogočijo nov vpogled v delovanje ustvarjalcev," je pojasnila kustosinja.

Poleg raziskovanja na terenu, pregledovanja materialov in pogovorov z avtorji sta Piškurjeva in Meden pri raziskavah, ki sta po njunih besedah šele na začetku, naletela na pomembna vprašanja glede restavriranja in digitaliziranja filmskih kopij. Na razstavi bodo tako med drugimi na ogled dela Karpa Godine, nastala pred 40 leti, pa tudi filmi Francija Slaka in Davorina Marca, ki so bili posneti pred 30 leti.

Če so na Hrvaškem in v Srbiji za integracijo eksperimentalnega filma v uradni filmsko-zgodovinski kanon naredili že veliko, temu v Sloveniji ni tako, je za STA povedal Meden.

Vse slovenske monografije s področja slovenskega filma se po njegovih besedah ukvarjajo z uradno filmsko zgodovino, vse kar je obstajalo pod oznako "amatersko", pa ostaja neraziskano. Amaterskost povezano z eksperimentalnim filmom gre razumeti zgolj v okviru produkcije, je opozoril Meden. Ekipe so delale brez honorarjev, v ne ravno idiličnih razmerah, nastala pa so dovršena dela. Kot primer je Meden omenil Vaska Preglja. Njegovi filmi zelo izstopajo, o Preglju bi lahko govorili v isti sapi z avtorji ameriške avantgarde, če bi filmi tedaj nastali v New Yorku in ne na območju nekdanje Jugoslavije.

Vzporedno z razstavo v Moderni galeriji bo potekal še spremljevalni program. Poleg okroglih miz o filmski vzgoji in o preseganju utopij preteklosti v povezavi z jugonostalgijo organizatorji opozarjajo še na filmske projekcije in simpozij z naslovom Pet pogledov na eksperimentalni film.