Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

LETNI ČAS - ZADNJA ŠALAMUNOVA PESNIŠKA ZBIRKA, TOKRAT ŠE BOLJ ZAZNAMOVANA Z VSEM ČLOVEŠKIM

Pesniška zbirka Letni čas je prežeta z "vznesenim glasom Šalamunove poezije, ki je bolj kot kadarkoli zaznamovan z vsem preveč človeškim", so zapisali pri založbi. "Človek, uporabljaj me bolj pogosto! Samo še 76 dni imava, da sva na tej razdalji," v eni izmed pesmi vzneseno prosi Šalamunov govorec. Povabilo je treba, kot je zapisal urednik Andrej Hočevar, sprejeti in se lotiti resnega branja. Ob tem se sprašuje, kako danes brati Šalamuna, "ko pa smo že zdavnaj sprejeli, da je dober prav toliko, kolikor je nerazumljiv".

Tomaž Šalamun (1941) je osrednji literarni predstavnik slovenske neoavantgarde, zlasti konceptualizma. Sodeloval je pri različnih umetniških projektih in v skupini literarnih in likovnih umetnikov OHO. S svojo liriko je odločilno vplival na razvoj nekaterih slovenskih pesnikov. Izdal je prek 30 pesniških zbirk. Njegove knjige so prevedene v okoli 20 jezikov, kar ga uvršča med najbolj prevajane slovenske avtorje. Leta 1973 je prejel nagrado Prešernovega sklada, leta 1999 pa še Prešernovo nagrado.

PREMOG - PESNIŠKI PRVENEC PETRE ZUPANČIČ KOT EKSISTENCIALNO-LJUBEZENSKA KNJIGA

Zupančičeva v pesniškem prvencu govori o pripetljajih iz življenja mlajše generacije in poslavljanju od trenutkov, ki ne bodo pozabljeni, so zapisali v založbi. Pesnica je o svojem ustvarjanju zapisala, da se najprej pojavi doživljaj, v katerem mora biti jasno prepoznaven vzgib za pesem. Vzgib tega doživljaja postane okostje pesmi. Nato pa se mora pesem v fazi, v kateri to okostje dobiva tudi meso, doživljaja polastiti, sicer ni dobra, ni uspešna. Urednica Petra Koršič je zbirko označila za eksistencialno-ljubezensko knjigo, v kateri je ljubezen vseprisotna, čeprav se o njej ne govori.

Petra Zupančič (1981) je na ljubljanski Filozofski fakulteti študirala slovenščino in primerjalno književnost, na Pedagoški fakulteti pa likovno pedagogiko. Trenutno poučuje slovenščino na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana. S poezijo se ukvarja od konca srednje šole.

PRAVICE DRUGIH - POLITOLOŠKO DELO O VPRAŠANJU TUJCEV IN MIGRACIJ

V delu avtorica zastavlja vprašanje pravic vseh, ki so ostali zunaj meja in pravne zaščite nacionalnih držav in ki v nove domovine vstopajo kot drugi oz. kot tujci, ki si morajo šele izboriti pravico do pravice. Vprašanje avtorica naslovi kot vprašanje pravičnosti, ki ga vgradi v koncept kozmopolitstva. Pri tem se opira na Immanuela Kanta in Hannah Arendt ter dokazuje, da globalna "moralnost zakona" ne more biti samo vprašanje globalne etike in kulturnih izbir. Knjiga odpira aktualno politično temo. Benhabibova poudarja, da je razprava o migracijah danes osrednje polje, na katerem se odvijajo spopadi za evropsko identiteto, njen izid pa odločujoč za moralni ustroj evropskega subjekta. Delo je prevedla Mojca Dobnikar, spremno besedo pa je prispevala Ksenija Vidmar Horvat.

Seyla Benhabib se je rodila leta 1950 v Istanbulu. Profesorica turško-judovskih korenin predava politologijo in filozofijo na ameriški univerzi Yale. Njeno delo se opira na dialoško izmenjavo med politično filozofijo, kritično teorijo in feminizmom. Sloves si je ustvarila s kritičnimi branji Hannah Arendt in Jürgena Habermasa, poznana pa je tudi kot teoretičarka kozmopolitstva.

SANJAM ZGODBO - 20 ZGODB LITERARNEGA NATEČAJA ZALOŽBE SANJE

V knjigi je zbranih 20 zgodb, ki jih je žirija v sestavi Boštjan Gorenc - Pižama, Manca Čujež in Franci Valjavec na natečaju Založbe Sanje izbrala med več kot 300 prispelimi deli. Knjigo uvaja zgodba Maje Čehovin z naslovom Dolina sivih senc, zaključuje pa zgodba Milene Miklavčič Ne moremo te pokopati. Svoje zgodbe so prispevali še Adrijan Bandelj, Mitja Šegina, Primož Vresnik, Jana Kolarič, Tanja Trček, Ivan Kamazov, Matija Podhraški, Teja Močnik, Mirko Osojnik, Saša Eržen, Alenka Koželj, Gašper Adamič, Mirjam Gostinčar, Janez Trontelj, Andrej Černelč, Dino Bauk in Janez Grm.

RESNIČNA ZGODBA O RUDOLFU - SLIKANICA O JELENČKU Z RDEČIM NOSKOM

Mladinska knjiga je izdala slikanico o jelenčku Rudolfu. Slikanica bo otrokom odstrla skrivnost o tem, ali je severni jelenček z rdečim noskom po imenu Rudolf res med jeleni, ki vlečejo Božičkove sani. Pravljica razkrije tudi, kaj se zgodi, če raztreseni palček pozabi na kakšno darilo, so zapisali v založbi. Delo je prevedel Andrej Gogala, uredila pa Andreja Peček.