misliZaložba Sanje počastila 80 let Maurerjeve in pridobila mednarodne avtorske pravice za Bartolovega Alamuta
Ljubljana, 23. decembra - Založba Sanje je 80 let pesnice Neže Maurer počastila s ponatisom knjige pesmi Litanije za mir. Direktor založbe Rok Zavrtanik je ob slovesnem dogodku tudi naznanil, da so Sanje skupaj s sinom pisatelja Vladimirja Bartola uspele pridobiti mednarodne avtorske, tudi filmske, pravice za roman Alamut.
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Pisateljica Neža Mauer in publicistka Manca Košir.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Sin avtorja evropske uspešnice Alamut Bojan Bartol.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Pisateljica Neža Mauer.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Direktor založbe Sanje Rok Zavrtanik.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Pisateljica Neža Mauer.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Pisateljica Neža Mauer.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Pisateljica Neža Mauer.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Pisateljica Neža Mauer.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Pisateljica Neža Mauer.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Pisateljica Neža Mauer.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Pisateljica Neža Mauer.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Pisateljica Neža Mauer.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Ljubljana, knjigarna Sanje.
Novinarska konferenca založbe Sanje s predstavitvijo ključnih projektov v letu 2010.
Pisateljica Neža Mauer.
Foto: Nebojša Tejić/STA
Zlato-svilnati ponatis pesmi Neže Maurer utira pot novi zbirki, ki so jo v Sanjah poimenovali Zrno. Maurerjeva, ki je v sredo praznovala 80 let, je na današnji novinarski predstavitvi spregovorila o vojni, "ki nima kaj z otroki, razen da jih pobije", in političnih voditeljih z odrešeniškim sindromom, ki mislijo, da lahko rešijo in posedujejo svet.
Litanije za mir so, je dejala pesnica, "hladno ugotavljanje družbenih laži". Prebrala je pesem z naslovom Smrtna obsodba: "Odpravili smo smrtno obsodbo. Za zločince. Iz dneva v dan pa zbrano, vzvišeno ... po natančnih zemljevidih izrekamo in podpisujemo smrtne obsodbe za cele narode ... Nedolžnih." Knjiga pesmi pa je vseeno optimistična, se je pošalila Maurerjeva, ker je njena avtorica še vedno živa in ker "domišljija lahko reši tiste, ki se utapljajo v pomanjkanju denarja".
Protivojne pesmi Litanije za mir je pesnica prvič izdala leta 1991 v samozaložbi. "Ko se je pripravljala osamosvojitvena vojna v Sloveniji, je vse, kar sem doživela kot otrok med vojno, privrelo na dan in se združilo z novimi bolečinami. Tako so nastale protivojne pesmi, ki so jih v fotokopirani obliki med desetdnevno vojno brali na radijskih postajah," je za tednik Družina povedala avtorica.
Založba Sanje je javnosti predstavila še novosti, ki zadevajo prizadevanja za zaščito mednarodnih avtorskih pravic romana Alamut Vladimirja Bartola. Založniške pravice za Zahodno Evropo, ZDA in preostale trge ter svetovne filmske pravice ima že od leta 1988 francoska založba Phebus. Leta 1988 je namreč roman izšel v Franciji ter je bil nato preveden v številne jezike. Izšli so tudi nelicenčni prevodi v Egiptu, Libanonu in Iranu, je pojasnil Zavrtanik.
Bitka za avtorske pravice na francoskih sodiščih je trajala več kot 25 let, je dejal sin Vladimirja Bartola, Bojan Bartol. Prizadevanje Založbe Sanje za pridobitev mednarodnih avtorskih pravic je bil velik finančni zalogaj, a izbojevali so si mednarodne, tudi filmske, avtorske pravice.
Za ekranizacijo romana so se zanimali mnogi uveljavljeni režiserji po svetu in v Sloveniji, a Zavrtanik si želi, da bi film ustvaril nekdo, ki je domač z dogajalnim prostorom romana, Iranom, in islamom kot vero. Filmska verzija je lahko samo ena, je dejal Zavrtanik, potem pa mora miniti vsaj deset let, da postane spet aktualna.