V Šmartnem pri Litiji se spominjajo še vedno aktualnega slovaropisca Hostnika

Ruska Akademija znanosti je 29. decembra 1900 na slavnostnem zasedanju Slovencu Martinu Matvejeviču Hostniku, profesorju klasičnih jezikov na Gimnaziji v Rilsku, podelila denarno nagrado grofa D. A. Tolstoja v višini 400 rubljev v srebru za ustvarjeno Slovnico slovenskega jezika. Omenjena slovnica je bila sestavni del prvega slovensko-ruskega slovarja, ki je izšel v Gabrščkovi tiskarni v Gorici leta 1901.

V zavodu Ustvarjalno središče Breznikar v Šmartnem pri Litiji so v ta namen razstavili Hostnikova najpomembnejša dela. Med njimi tudi zelo redek, v slovenskem kulturnem prostoru pa verjetno edini izvod omenjene Slovnice slovenskega jezika v posebnem ovitku s Hostnikovim posvetilom, ki ga je za razstavo posodil vnuk prejemnika Aleksander Trnovec iz Ilirske Bistrice. Razstavljen je tudi Hostnikov rokopis za rusko-slovenski slovar in njegova darila, ki jih je v Slovenijo prinesla njegova vnukinja Jelena Vladimirovna Hostnik.

V Ustvarjalnem središču Breznikar so pomemben kulturni dogodek oživili tudi z izdajo faksimila obeh njegovih prvih dvojezičnih slovarjev, s katerima je vstopil v zgodovino slovanskega slovaropisja, so sporočili organizatorji razstave.

Martin Matvejevič Hostnik (1853-1929) je na prelomu 19. in 20. stoletja pomembno prispeval h krepitvi slovensko-ruskih kulturnih in znanstvenih stikov. Kot prevajalec in publicist je sodeloval s Slovenskim narodom, pisal je tudi v Ljubljanski zvon, tržaško Edinost, zlasti pa v Slovanski svet. Pri ruskih bralcih je poskušal vzbuditi zanimanje za Slovenijo s članki, ki so izhajali v Izvestjih. Hostnik velja za osrednjega romanista in prevajalca v sedemdesetih letih 19. stoletja na Slovenskem.