misliV Izraelu našli najstarejše ostanke modernega človeka
Jeruzalem, 28. decembra - Izraelski arheologi so v ponedeljek sporočili, da so našli ostanke, ki bi bili lahko najstarejši doslej odkriti dokaz o obstoju modernega človeka, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Najdba bi lahko spremenila vse dosedanje teorije o izvoru človeške vrste, zatrjujejo znanstveniki.
Ekipa arheologov s telavivske univerze je pri izkopu jame Kvesem v osrednjem delu Izraela našla ostanke zob, ki so stari okoli 400.000 let in so podobni tistim modernega človeka oz. Homo sapiensa. To bi bili še enkrat starejši dokaz o obstoju modernega človeka, kot je bil znan doslej; najstarejši doselj znani dokaz je star 200.000 let.
"Odkritje je zelo vznemirljivo," je dejal arheolog Avi Gofer, ki je s svojo ekipo najdene zobe pregledal z rentgenskimi žarki in računalniško tomografijo ter glede na plast zemlje, v kateri so zobe našli, določil njihovo starost.
Gofer je poudaril, da bo za potrditev najdbe sicer potrebnega še nekaj časa, vendar pa bo, če se izkaže za resnično, to novo odkritje "povsem spremenilo vsa dosedanja dognanja o evoluciji".
Po doslej sprejetih znanstvenih teorijah naj bi Homo sapiens izviral iz Afrike in kasneje migriral s tega kontinenta. Novo odkritje pa naj bi po Goferjevih besedah pomenilo, da moderni človek izvira z območja današnjega Izraela.
Strokovnjak za prazgodovino z univerze v Cambridgeu Paul Mellars je dejal, da je odkritje pomembno, saj so tako stare najdbe redke, vendar pa je prezgodaj, da bi lahko zagotovo zatrdili, da so ostanki res človeški.
"Glede na dokaze, ki so jih zbrali, gre za precej neverjetno možnost," je dejal Mellars. Dodal je, da je mnogo bolj verjetno, da gre pri najdbi za starodavne sorodnike modernega človeka, neandertalce.
Poudaril je še, da so zobje pogosto nezanesljiv vir določanja starosti in da bi bile lobanje mnogo bolj verodostojen vir identifikacije najdenih ostankov.
Gofer je izrazil prepričanje, da bo njegova ekipa pri nadaljevanju izkopa našla tudi lobanje in kosti.
Po doslej sprejetih znanstvenih teorijah naj bi moderni človek in neandertalec izvirala iz skupnega prednika, ki je pred 700.000 leti živel v Afriki. Ena skupina se je preselila v Evropo in razvila v neandertalca, ki je kasneje izumrl, druga pa naj bi po dosedanjih teorijah ostala v Afriki in se razvila v modernega človeka, Homo sapiensa.