misliPrvič po umetnikovi smrti obsežnejša predstavitev Modiglianijevega kiparstva
Trento, 9. januarja - V Muzeju moderne in sodobne umetnosti Trenta in Rovereta (Museo di arte moderna e contemporanea di Trento e Rovereto - MART) so pripravili razstavo italijanskega umetnika Amedea Modiglianija (1884-1920), na kateri je prvič po umetnikovi smrti združena kar tretjina njegovih poznanih kiparskih del. Razstava je odprta do 27. marca.
Dela so posodile številne svetovne galerije in muzeji, kot so Nacionalna galerija umetnosti iz Washingtona, londonska galerija Tate in pariški center Georges Pompidou, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Umetnik, rojen v judovski družini v Livornu, je sicer bolj poznan po svojih slikarskih portretih, ki jih označujejo maskam podobni asimetrični obrazi in podaljšane oblike. V obdobju med letoma 1911 in 1913 pa se je Modigliani popolnoma posvetil kiparstvu. Po besedah kustosov v muzeju Modiglianijeve skulpture predstavljajo pomembno točko v njegovem umetniškem razvoju, ko je umetnik preko post-impresionizma svojih zgodnjih del prešel v ekspresionizem, ki označuje njegova dela po letu 1913.
Na razstavi je predstavljena vrsta kamnitih glav, ki jih označujejo močno stilizirane oblike. Kustosi, ki so razstavo pripravljali šest let, so prišli do ugotovitve, da je Modigliani ustvaril 28 takšnih kipov, kar je tri več, kot mu je bilo pripisano doslej. Razstava skuša s pomočjo zapisov kritikov in zbirateljev tistega časa ter Modiglianijevih umetniških prijateljev tudi rekonstruirati umetnikovo življenje in vplive v njegovi umetnosti.
Ob Modiglianijevih so razstavljeni risbe, slike in kipi drugih umetnikov, ki Modiglianijeve kamnite glave postavljajo v kontekst. Med njimi je mogoče videti zgodnjo verzijo kipa Poljub Constantina Brancusija, kipe orientalskih božanstev iz 7. in 8. stoletja in marmornato poprsje Battiste Sforza Francesca Laurane iz 15. stoletja, ki ga je Modigliani uporabil za model.
Za časa življenja je Modigliani svoje skulpture razstavil le enkrat, in sicer sedem glav na Jesenskem salonu leta 1912. Kipariti je nehal ob začetku I. svetovne vojne, deloma tudi zato, ker si je težko priskrbel material.
Umetnik velja za tragični lik bohema v umetnosti. Umrl je v Parizu. Podlegel je tuberkulozi, povsem na koncu z močmi, zgaran in uničen zaradi pretiranega uživanja narkotikov in alkohola, star komaj 35 let. Čeprav je Modigliani v Parizu, kjer je živel med letoma 1906 in 1920 srečeval s predstavniki avantgarde, je pa razvil popolnoma samosvoj slog.