misliPri Celjski Mohorjevi Pečjakov psihološki opis okoljske krize
Ljubljana, 10. januarja - Celjska Mohorjeva založba je bogatejša za dve novosti. Doajen slovenske psihologije Vid Pečjak je v knjigi Človek in ekološka kriza opisal okoljsko krizo s psihološkega vidika. Po njegovem mnenju bo ura vsak hip odbila dvanajst, toda človek se tega ne zaveda. Druga novost je rodbinska biografija avstralske antropologinje Terri-ann White.
Ljubljana.
Knjiga Vida Pečjaka Človek in ekološka kriza - kaj lahko prispevam k izboljšanju.
Foto: STA
Ljubljana.
Knjiga Terri-ann White V iskanju Theodorja in Brine - kratka kronika nekega dolgega iskanja.
Foto: STA
Psihološki vidik okoljske krize je po Pečjakovem prepričanju primaren, saj je človek tisti, ki krizo povzroča, ki trpi njene posledice in ki jo hoče odpraviti. Okolje smo uničili in sedaj predstavlja pošast, ki bo uničila nas, vendar je ne vidimo, je na današnji predstavitvi svojega dela dejal avtor.
Posamezni ukrepi, ki naj bi pripomogli k manjšemu onesnaževanju planeta, imajo po njegovem mnenju zgolj začasen učinek. V knjigi zato navaja 50 točk, kaj vse lahko človek naredi; od tega, da ločuje smeti in ne kupuje stvari v plastičnih vrečkah, do tega, da ne kupuje avtomobilov, ki pokurijo ogromno nafte oziroma njenih derivatov.
Predvsem pa je po njegovih besedah treba uvesti novo filozofijo, novo kulturo, ki bo "imela ekološko brigo že v sebi". In prav to je, kot je pojasnil, tudi glavni namen knjige - osvestiti ljudi. Šele ko bodo ljudje osveščeni, bo mogoče zgraditi novo kulturo, je prepričan Pečjak.
Ljudi v svoji knjigi sicer deli na štiri skupine. V prvo sodijo optimisti, ki krize ne jemljejo resno in menijo, da jo bo tehnologija premagala. Drugo skupino predstavljajo pesimisti, ki se opirajo na dejstvo, da onesnaževanje napreduje hitreje kot čiščenje, in so prepričani, da povratka ni.
V tretjo skupino je uvrstil holiste, ki poudarjajo, da ni dovolj, če skrbimo le za posamezne vidike, npr. vrečke in planinsko cvetje, ampak moramo skrbeti za prirodo kot celoto. V četrti skupini pa so po njegovi oceni skeptiki, ki ne verjamejo, da človek uničuje okolje in da se ozračje segreva. Toda nedavni množični pogini rib in ptic po njegovem mnenju kažejo ravno nasprotno.
Profesorica na zahodnoavstralski univerzi Terri-ann White v knjigi V iskanju Theodorja in Brine razgali, opisuje in raziskuje lastno družino v petih rodovih. Začetnika svojega rodu, ki sta kmalu po prihodu v Avstralijo ustvarila novo rodbino, je našla po vztrajnem raziskovanju.
Po mnenju prevajalke Zale Bricelj to ni samo zgodba o iskanju in popotovanju, temveč tudi način, kako nekdo, ki ne spada v določeni svet - gre namreč za Jude, ki so potovali v pretežno katoliško srenjo - najde svojo identiteto. Knjiga je po njenih besedah mestoma navihana, obenem pa poziva k temu, da smo strpni do drugačnosti.