Slovenija 11.1.2011 20:51

Pri Študentski založbi Severni arhivi izpod peresa Marguerite Yourcenar

Ljubljana, 11. januarja - Francoska pisateljica Marguerite Yourcenar velja za mojstrico zgodovinskega romana. Pri Študentski založbi je izšel njen roman Severni arhivi, ki je osrednji del trilogije Labirinti sveta. Na današnjem literarnem večeru na Francoskem inštitutu Charles Nodier sta ga predstavili prevajalka Saša Jerele in avtorica spremne besede Katarina Marinčič.

Ljubljana, Francoski inštitut Charles Nodier.
Literarni večer, na katerem so predstavili francosko pisateljico Marguerite Yourcenar ter njen roman Severni arhivi, ki je del trilogije Labirint sveta (založba Beletrina).
Avtorica spremne besede Katarina Marinčič, prevajalka Saša Jerele in direktor Francoskega inštituta Charles Nodier Jean-Jacques Victor..
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Francoski inštitut Charles Nodier.
Literarni večer, na katerem so predstavili francosko pisateljico Marguerite Yourcenar ter njen roman Severni arhivi, ki je del trilogije Labirint sveta (založba Beletrina).
Prevajalka Saša Jerele.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Francoski inštitut Charles Nodier.
Literarni večer, na katerem so predstavili francosko pisateljico Marguerite Yourcenar ter njen roman Severni arhivi, ki je del trilogije Labirint sveta (založba Beletrina).
Direktor Francoskega inštituta Charles Nodier Jean-Jacques Victor.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Francoski inštitut Charles Nodier.
Literarni večer, na katerem so predstavili francosko pisateljico Marguerite Yourcenar ter njen roman Severni arhivi, ki je del trilogije Labirint sveta (založba Beletrina).
Avtorica spremne besede Katarina Marinčič in prevajalka Saša Jerele.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Francoski inštitut Charles Nodier.
Literarni večer, na katerem so predstavili francosko pisateljico Marguerite Yourcenar ter njen roman Severni arhivi, ki je del trilogije Labirint sveta (založba Beletrina).
Prevajalka Saša Jerele.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Francoski inštitut Charles Nodier.
Literarni večer, na katerem so predstavili francosko pisateljico Marguerite Yourcenar ter njen roman Severni arhivi, ki je del trilogije Labirint sveta (založba Beletrina).
Direktor Francoskega inštituta Charles Nodier Jean-Jacques Victor.
Foto: Daniel Novakovič/STA

Ljubljana, Francoski inštitut Charles Nodier.
Literarni večer, na katerem so predstavili francosko pisateljico Marguerite Yourcenar ter njen roman Severni arhivi, ki je del trilogije Labirint sveta (založba Beletrina).
Avtorica spremne besede Katarina Marinčič in prevajalka Saša Jerele.
Foto: Daniel Novakovič/STA



Saša Jerele se je z literaturo Yourcenarjeve srečala na fakulteti. Kot je povedala, sta nanjo še posebno velik vtis naredili knjigi Severni arhivi in Opus nigrum, ki ju je občutila kot nekaj "najglobljega in najboljšega izpod pisateljičinega peresa".

Severni arhivi (Beletrina 2010) je prvi izmed treh delov Labirintov sveta, čeprav gre za drugo knjigo trilogije, ki smo ga dobili v slovenskem prevodu, zanj pa so se po besedah prevajalke odločili, ker je izmed vseh treh najbolj impresiven. Pripoveduje zgodbo družine pisateljičinega očeta, medtem ko je prvi del V pobožen spomin posvečen družini po materini strani, v zadnjem Kaj? Večnost pa Yourcenarjeva skozi zabrisano avtobiografsko optiko spregovori tudi o svojem otroštvu.

Če se v prvem delu Yourcenarjeva iz sedanjosti pomika nazaj v preteklost, pa v Severnih arhivih začne v preteklosti, in se vrne zelo daleč, pravzaprav v prazgodovino, ter se od tam pomika proti sedanjosti. V knjigi doseže po besedah prevajalke edinstven občutek, da je čas človeška reka, da junaki knjige niso le ljudje, ampak tudi dežela, narava, čas.

Osrednji del trilogije po besedah Katarine Marinčič odgovarja na eni strani na širše vprašanje človeštva, na drugi strani pa Yourcenarjeva v njem tudi zelo lucidno in zvito osvetli lastno kariero, oziroma zakaj pisati tako klasično formo, kot je zgodovinski roman. Severni arhivi so tako hkrati briljantna analiza zgodovinskega romana, je dejala.

Značilnost romana je tudi, da avtorica pri pisanju o bolj oddaljenem času da domišljiji veliko bolj prosto pot, kot pri pisanju o času, ki ji je bližje. Ta njena odločitev je vidna tudi pri Hadrijanovih spominih, ki jih je prav tako prevedla Saša Jerele, kjer se je Yourcenarjeva, čeprav temeljijo na letih študija, pri pisanju veliko bolj prepuščala domišljiji, kot pri pisanju Severnih arhivov. Pri pisanju teh se je brzdala in, kot je povedala prevajalka, ves čas ponavljala, da ne piše romana.

V nadaljevanju je spregovorila še o vzporednicah med Yourcenarjevo in francoskim pisateljem Gustavom Flaubertom, tako kar se tiče sloga pisanja kot pisanja zgodovinskega romana.

Sicer pa je bilo prevajanje Severnih arhivov, kot je povedala, velik zalogaj. Knjigo namreč odlikuje okleščen in izčiščen slog pisanja, ki se, kot je povedala, "francoščini poda, slovenščini pa ne na isti način". Zato je, kot je dejala, pri prevajanju "najprej razvezovala in nato ponovno lovila zgoščenost izraza". Poleg tega imajo stavki Yourcenarjeve poseben ritem, ki ga ni mogoče prenesti v slovenščino.

Marguerite Yourcenar (1903-1987) sodi med najpomembnejše avtorje francoske literature 20. stoletja. Živela in pisala je odmaknjeno od literarnih krogov in mod. Njeno delo danes največkrat označujejo kot klasično. V slovenščino so prevedeni še njeni romani Aleksis ali Študija o brezplodnem boju, Hadrijanovi spomini in Opus nigrum ter zbirka poetične proze Ognji in zbirka kratke proze Anna, soror.