Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

KRONOTOPOGRAFIJE PLESA: SPREHOD SKOZI PLESNE PRAKSE Z EDO ČUFER IN KATJO PRAZNIK

Knjiga Kronotopografije plesa prinaša razpravi Ede Čufer in Katje Praznik. Delo je plod njunega večletnega raziskovanja na področju sodobnega plesa. Čuferjeva je razpravo z naslovom Zapisovanje gibanja: dramaturška meditacija o kulturni zgodovini plesnih notacij spisala na podlagi dolgoletnega praktičnega dramaturškega dela. Zanimala se je tudi za oblike in strategije zapisa, ki bi lahko v modernih in sodobnih izvajalskih umetnostnih praksah predstavljale alternativo tradicionalnemu dramskemu tekstu. Praznikova pa je v razpravi Ideologije plesnega telesa skušala vzpostavljati koncepte, s katerimi bi bilo mogoče artikulirati telesnost in njeno funkcijo v plesni umetnosti. Avtorici v svojih prispevkih skušata vzpostaviti diskurz o plesu, ki je v slovenskem kulturnem prostoru izrazito marginaliziran.

Eda Čufer (1961) je dramaturginja, kustosinja in publicistka. Njeni teksti o gledališču, plesu, likovni umetnosti, kulturi in politiki so bili objavljeni v publikacijah doma in v tujini. Uredila je tudi številne knjige in kataloge.

Katja Praznik (1978) deluje kot urednica, publicistka, plesna kritičarka in dramaturginja v polju sodobnih scenskih umetnosti. Od leta 2001 redno objavlja plesne kritike in je avtorica več člankov o slovenskem sodobnem plesu.

TADEJ TROHA O RAZLIČNIH RAZLAGAH ČUDEŽA

Tadej Troha se je v knjigi Niti čudež niti čudež, ki je v zbirki Analecta izšla pri Društvu za teoretsko psihoanalizo, posvetil pojmu čudeža. V svoji razpravi se Troha med drugim sprašuje, ali je mogoče oblikovati razlago čudeža, ki bi zajela tako čudež, "čudež" kot Čudež? Pri tem se avtor opre na filozofijo Franza Rosenzweiga, preučevanje čudežnega ozdravljenja po Sigmundu Freudu ter na knjigo Daniela Paula Schreberja Spomini živčnega bolnika. "S kombinacijo treh osnovnih izhodišč se razprava vrne v navidez banalni material vsakdana ter oblikuje razlago, ki zajame tako stare kot nove čudeže, tako čudeže v navednicah kot čudeže brez njih, tako subverzivne kot konservativne čudeže. Čudež je znamenje ne-vsega; čudež ni le danes, temveč je že od vsega začetka znamenje ne-obstoja Boga: kar seveda ne preprečujejo možnosti, da z njegovo pomočjo mnogi še danes oznanjajo nasprotno," je zapisano v gradivu za medije.

Tadej Troha (1979) je doktor filozofije. Deluje na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU.

MI, ŽIVI: KNJIGA O DIKTATURI IN PREVRATNI LJUBEZNI

Novo knjižno zbirko založbe Modrijan Nostalgija uvaja romaneskni prvenec ruske filozofinje in pisateljice Ayn Rand z naslovom Mi, živi. Roman Mi, živi je kritike prepričal, ker je zaradi svoje avtobiografskosti najmanj tezen od vseh literarnih del Randove. V središču romana je zgodba mlade Kiri iz razlaščene meščanske družine, ki skuša v sovražnih okoliščinah sovjetske Rusije obdržati svoje vrednote in rešiti moškega, ki ga ljubi. Zato se zaplete v zvezo z idealističnim komunistom, ki pa ne prinese rešitve. Ljubezenski trikotnik namreč vse vpletene dokončno potegne v usodni vrtinec. Delo je prevedla Katarina Mahnič. Po romanu je bil posnet tudi film.

Ayn Rand (1905-1982) je pisala o strahovih "nove Rusije" po oktobrski revoluciji. Bila je vneta zagovornica načel individualizma ter "laissez-faire" kapitalizma in snovalka teorije objektivizma, v jedru katere je miselnost, da se je v življenju treba boriti za lastno srečo ali interes.

BIBI IN GUSTI v SLIKANICI SIPATA SREČO MED LJUDI

Za slikanico Kako sta Bibi in Gusti sipala srečo sta moči združili avtorica Ida Mlakar in ilustratorka Kristina Krhin. Bibi in Gusti sta nerazdružljiva prijatelja, ki imata v prazničnih dneh še posebno veliko dela, saj je treba srečo pravočasno prinesti med ljudi. Lenemu Gustiju se ne ljubi z doma, a ga pridna Bibi le prepriča, da se z njo in s cekarjem polnim sreče odpravi do bližnje vasi. A kaj, ko na poti Gustiju zdrsne na zaledeneli mlaki in iz cekarja se vsuje najmehkejša in najčistejša sreča. Doslej so pri Didakti o Bibi in Gustiju izšle že štiri slikanice.