V novomeškem Simulakru razstava platen Aleksija Kobala

Po njegovih besedah so Kobalove vedute oziroma detajli krajev, v katerih je ta odraščal, živel ali pa jih obiskal, vselej izpraznjene človeške prisotnosti, predvsem pa se njegove grozeče neme podobe preobražajo v skrižana, včasih celo absurdna in poudarjeno izmišljena prizorišča, katerih arhitekturni detajli se marsikdaj kot deli sestava izgubljajo v neskončnost ali pa kako drugače nasprotujejo zakonitostim stavbarstva.

Na Kobalovih platnih se osebna ikonografija prepleta z nekakšno mitologijo določene zgodovinske oziroma družbene izkušnje, zaradi česar je mogoče Kobalove slike brati kot svojevrstne prispodobe, dodaja Brulc.

Njegove slike, nastale v minulih dveh letih, zarisujejo nov prelom v avtorjevem opusu, po večletnem ukvarjanju z ogledali kot nosilci podob pa so Kobalova najnovejša platna zaznamovana z vrnitvijo k povsem klasičnim slikarskim postopkom.

Avtor se celo zavestno ozira k neposrednim izvorom novoveškega slikarstva, k likovnemu izročilu italijanske renesanse, katerih sledi mestoma ni prepoznati zgolj v upodobljeni renesančni arhitekturi, temveč predvsem v načinu likovnega ustroja podob, ki jih določajo naglašena podvrženost perspektivi, simetrija, čistost in natančnost izraza, ne nazadnje pa tudi slikarska tehnika nežnih barvnih nanosov, je povzel Brulc.

Aleksij Kobal se je leta 1962 rodil v Kopru, leta 1986 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1993 zaključil še podiplomski študij slikarstva. Deluje kot član neformalne umetniške skupine Divji v srcu.

Leta 2008 je izšla njegova monografija, predlani pa so pri Cankarjevi založbi izdali njegov romaneskni prvenec Glas. Nekaj let je bil član glasbene skupine The Stroj, kot svobodni umetnik pa živi in dela v Ljubljani. Kobalova platna bodo v Novem mestu razstavljena do 12. februarja.