Slovenija 22.1.2011 10:00

Na mariborski Piramidi pomembna arheološka odkritja

Maribor, 22. januarja - Arheološka izkopavanja na mariborski Piramidi so razkrila pomembne najdbe, med katerimi je najpomembnejši pečatnik, ki so ga odkrili oktobra lani. Najdba po mnenju strokovnjakov najverjetneje nosi grb oziroma pečat Ulrika Mariborskega, ki je na tem območju deloval okoli leta 1250.

Po zadnjih ugotovitvah je na pečatu grb plemiške družine, ki je imela funkcijo ministeriala oziroma upravnika gradu. Na njem je upodobljen lev v ščitu, okrog njega pa napis: "+ Vlrich V (on). Marchburch. S (igillum)".

Kot je za STA povedala vodja izkopavanj Mira Strmčnik Gulič z mariborskega Zavoda za varstvo kulturne dediščine, je to najpomembnejša najdba doslej na tej lokaciji. "Gre za enega redkih pečatov mariborskih ministerialov. Takrat je bil običaj, da so po smrti ministeriala pečat uničili, saj se ni smel več uporabljati," je dejala.

"Skupaj z ostalimi najdbami je dragocen vir za interpretacijo, tako arheološko kot zgodovinsko, tega gornjega gradu, po katerem je Maribor dobil ime," je dodala.

Z izkopavanji so začeli spomladi lani, a so jih čez zimo prekinili. Z deli bodo ponovno nadaljevali spomladi, ko bodo to dopuščale vremenske razmere.

Po besedah arheologinje bodo letos predvidoma izvedli polovico vseh načrtovanih raziskovalnih del na Piramidi, kjer so odkrili presenetljivo dobro ohranjene ostanke srednjeveškega gradu Marchpurg.

"Nadaljnja izkopavanja so stvar dogovora. V načrtu je v okviru evropske prestolnice kulture (EPK), da se celotno območje razišče in se nato na osnovi konservatorskega načrta primerno predstavi javnosti, tako strokovni kot laični," je pojasnila.

Pečatnik trenutno hranijo na mariborskem Zavodu za varstvo kulturne dediščine, po končanih izkopavanjih pa naj bi ga predali Pokrajinskemu muzeju Maribor. Poleg tega so našli še precej posodja iz različnih obdobij, zelo dobro je ohranjena tudi arhitektura gradu. "V najglobjih temeljih so bile ohranjene še prazgodovinske strukture," je dejala Strmčnik Guličeva.

Za arheologe je najbolj zanimivo obdobje, ko je na tem griču na severu Maribora stal grad Marchpurg, ki so ga postavili konec 11. stoletja in je bil v tistem času največja trdnjava na Slovenskem.

V 13. stoletju se je pod tako imenovanim Gradom v Marki oziroma Marchpurgom razvil srednjeveški Maribor, ki je po gradu dobil tudi ime, sama utrdba pa je zaradi izgube svojega geostrateškega položaja začela propadati. Večkrat je pogorela, vse dokler je niso v 18. stoletju porušili in njene ostanke uporabili drugod.