Založba Franc-Franc z leposlovnimi in literarno-zgodovinskimi deli

Založba je ob 85. rojstnem dnevu literarnega zgodovinarja Franca Zadravca izdala delo Satira in groteska v slovenski literaturi. V knjigi avtor obravnava 20 vidnejših slovenskih satirikov oz. pisateljev in pesnikov od Ivana Cankarja do Slavka Pregla. Na predstavitvi je dejal, da knjiga ponuja pregled po slovenski literarni satiri in groteski ter "nekaj neveselega smeha in zgroženosti nad blodnjami človeškega bitja".

Tema holokavsta v mladinski književnosti je še vedno tabuizirana, saj so vsa obravnavana dela z izjemo Dnevnika Ane Frank izšla šele v zadnjih petih letih, piše avtorica Dragica Haramija v uvodu dela Holokavst skozi otroške oči. Pojasnila je, da obstaja več tipov besedil: dnevniki oseb, ki so bile žrtve holokavsta, besedila taboriščne proze tistih, ki so preživeli, besedila o skrivanju pred taborišči in zgodovinski romani.

Pričujoče delo prinaša kratko zgodovino holokavsta in osnovne termine ter 16 leposlovnih del, od tega šest mladinskih. Večina del je prevodnih, nekaj zgodb pa je delo slovenskih avtorjev. V monografiji so zbrana dela, ki tematizirajo koncentracijsko taborišče v Auschwitzu, je še povedala Haramijeva, ki na mariborski univerzi predava mladinsko književnost.

Podobe neizrekljivega: Likovnost v sodobni slovenski poeziji je razširjeno magistrsko delo Metke Lokar. V monografiji avtorica preučuje, kako se jezik in poezija pretakata v likovne elemente oziroma likovni izraz. Spremno besedo k delu je napisal literarni zgodovinar Denis Poniž, ki je delo označil za pionirsko na tem področju, spregovoril pa je tudi o zgodovini avantgardnih gibanj v Sloveniji. Tako slovenski kot tuji avantgardni umetnosti je avtorica namenila dobršne del naloge, saj je želela raziskati pojave in "predpojave", ki so botrovali preobrazbi jezika v likovno podobo.

V zbirki Med Rabo in Muro je izšlo delo Francka Mukiča, napisano v porabščini, ki nosi naslov Vtrgnjene korenje (Strgane korenine). Roman prinaša ljubezensko zgodbo, vpeto v zgodovinski čas gulagov in madžarskih pritiskov tako na slovensko manjšino kot na ves obmejni pas ob nekdanji Jugoslaviji, je povedal Mukič. Delo bralcu ponuja zgodovinsko ozadje, ki je slovenskemu bralstvu po avtorjevem mnenju slabo poznano, kar pa velja tudi za Madžare.

Delo V sebi zate prinaša izbor poezije, odlomkov iz romana in esejistike Judit Zagorec Csuka, ki je pripadnica madžarske manjšine v Sloveniji. Knjiga je prvo delo v zbirki Mostovi na meji, v kateri želijo v založbi slovenski literarni javnosti predstaviti v Sloveniji živeče madžarske avtorje. Rdeča nit knjige je iskanje identitete, je povedala avtorica.

Delo Nostalgija Dušana Šarotarja prinaša štiri kratke pripovedi, izpisane v slogu lirske proze. Kot je dejal avtor, zgodbe nimajo dramaturškega zapleta, saj se je osredotočal predvsem na poglobitev, ki ga lirične zgodbe omogočajo. Spremno besedo je prispevala Jelka Ciglenički.