V pripravah na EPK trenutno poudarek na finančni plati projekta

Veliko je nedorečenega predvsem pri partnerskih mestih, ki v svojih proračunih še niso zagotovila sredstev za programe EPK. "V osnovni prijavi v Bruslju so se (župani) jasno zavezali, da na en evro države vložijo evro tudi sami, zdaj pa mislim, da to z njimi še ni čisto razčiščeno," je v pogovoru za STA povedal Čander.

Država bo po njegovih besedah zagotovila 20 milijonov - 15 milijonov ministrstva za kulturo in 5 milijonov prek ostalih ministrstev in javnih skladov - enako vsoto pa naj bi zagotovile tudi sodelujoče občine.

Na Maribor, ki je nosilec projekta, pripade obveznost deset milijonov, pri čemer je tri milijone že zagotovil v preteklih letih, sedem milijonov pa ima predvidenih v prihodnjih proračunih. Ostale občine, Ptuj, Murska Sobota, Velenje, Slovenj Gradec in Novo mesto, bi morale prispevati po dva milijona evrov.

"V kolikor bodo imele manjše ambicije, bodo manj črpale pri programih," pravi Čander, ki kljub vsemu ostaja optimističen. "Trenutno smo v postopku usklajevanj in računam, da bomo v naslednjih dveh tednih to zgodbo z njimi zaprli," je dejal Čander.

Čander je v minulih tednih obiskal vsa partnerska mesta razen Murske Sobote. Po njegovih besedah takšnega nezadovoljstva kot pred mesecem dni v partnerskih občinah ni več zaznati, ampak se vsi čutijo del zgodbe. "Kot vidim, imajo veliko željo, da se kaj naredi," je dejal, a dodal, da je v tem trenutku vse odvisno od županov oziroma finančne zasnove.

Ker zavod še vedno nima generalnega direktorja, je več dela padlo na ostale člane. "Generalni direktor bi bil velika opora, a nimamo časa ne čakati ne jamrati," je dejal Čander. Ker mora biti finančna konstrukcija izdelana do 7. februarja, ko zavod najverjetneje še ne bo dobil generalnega direktorja, Čander meni, da ga potem morda tudi ne potrebujejo. "Potem bo to res morda le reprezentančna funkcija," je dodal.

Čander verjame, da bodo vse uspeli še pravočasno doreči. "Moj prvi interes je bil pokazati, da se da program narediti res kvalitetno, zdaj pa ga moramo še finančno prilagoditi. Verjamem, da bomo tudi to uspeli," je dejal.

Potem ko bodo imeli jasen finančni načrt, bodo lahko začeli potrjevati projekte za letošnjo in naslednje leto. Predvidoma februarja bi lahko že sprejeli letni načrt in nato marca potrdili prvi paket programov. Vse naj bi potrdili najkasneje septembra.

Zaradi splošno razširjenega dvoma v pravočasno uresničitev investicij v Mariboru, kot so mariborski kulturni center MAKS, ureditev nabrežja Drave in nova Mestna knjižnica, bodo za leto 2012 pripravili dva scenarija, enega z in drugega brez načrtovanih projektov. Medtem ko se je sprva napovedovalo, da bo nova umetnostna galerija na Lentu prihodnje leto že stala, zdaj načrtujejo njeno simbolno odprtje ob zaključku EPK.