Pri prenovi ljubljanske Opere odprta še sanacija pododrja

Sanacijo dela stavbe, ki ga je jeseni že drugič zalila talna voda, naj bi po stečaju Vegrada prevzel drugi izvajalec, SCT. Ministrstvo je z SCT prekinilo sodelovanje, ker niso izpolnjevali obveznosti iz pogodbe, so pojasnili v službi za odnose z javnostmi.

Kdo bo sedaj prevzel sanacijo, še ni znano, saj pogovori s podizvajalci še potekajo. Ali bo pomenila dodaten strošek za državo, pa bo odvisno od ponudb podizvajalcev, so povedali na ministrstvu.

Prenova ljubljanske operno-baletne hiše je doslej stala skoraj 43 milijonov evrov in po predvidevanjih ministrstva kljub nenačrtovanim delom oziroma poškodbam ne bo predstavljala bistveno višjega stroška, ker so unovčili bančno garancijo SCT. Ta se unovči takrat, ko se bodisi prekine pogodba ali ko obveznosti niso poravnane.

Na ministrstvu upajo, da bi stavba morala biti gotova v drugi polovici leta. To pomeni, da bi se ansambel v matično hišo lahko vrnil z novo sezono.

In kaj o tem meni ravnatelj ljubljanske Opere Mitja Bervar? "Iz izkušenj, ki jih imam po enem letu dela v tej hiši, lahko poudarim le to, da ne morem več verjeti obljubam in da bi raje počakal, dokler vsa obnovitvena dela ne bodo končana in se ne bomo vselili v hišo," je povedal za STA.

Prenova je bila v skoraj štirih letih, kolikor traja, deležna mnogih kritik, ob tolikšni vrednosti investicije pa tudi vprašanja o njeni smiselnosti. "Zdi se, da je prisotno nekakšno splošno nezadovoljstvo s sprejeto odločitvijo in nastalim posegom, ki se rojeva zelo počasi in z velikimi bolečinami," je za spletni časopis o arhitekturi Trajekt ocenil Aleksander Vujović.

Po njegovih besedah se "danes očitno vsi strinjamo, da bi bilo smotrnejše (zelo verjetno ob temu primernem vložku) zgraditi novo operno hišo, ki bi popolnoma zadostila vsem potrebam, ob tem pa bi na elitni lokaciji ostala tudi stara, zgodovinska stavba, ki bi lahko ohranila bolj 'butični' značaj ali pa dobila povsem novo namembnost. A kocka je padla drugače."

Tako danes, je še zapisal Vujović, "ista družba, ki ni zmogla poguma/razuma/moči sprejeti očitno rešitev lahko rešljivega rebusa in se je odločila za adaptacijo obstoječe stavbe, celo preko nekaterih istih predstavnikov generira radikalno nihilistične odzive o skoraj absolutni neuporabnosti nastalega posega. In to še pred možnostjo njegovega empiričnega preizkusa."

Dvomi v to, ali je bilo smiselno vložiti v prenovo toliko državnega denarja, bodo verjetno aktualni tudi v primeru, če bo "padel" Kolizej. Kot je ta teden poročal Radio Slovenija, naj bi bilo namreč že to pomlad vse nared za začetek gradnje novega Kolizeja, v katerem bo tudi večnamenska dvorana s 1300 sedeži. Vendar pa je to zasebni projekt.