Unicefov predstavnik iz Ženeve v bran slovenskemu Unicefu

Urad Unicefa Slovenija je lahko zelo ponosen na svoje delo, saj se v primerjavi z uradi Unicefov v drugih državah uvršča v vrh po prispevkih Unicefu glede na zbrana sredstva, je dejal Picard.

Ob tem obžaluje, da se je medijsko poročanje o domnevnih nepravilnosti pojavilo sedaj, glede na to, da so se informacije o domnevnih nepravilnostih pojavile že pred dvema letoma in so jih takrat na novinarski konferenci tako predstavniki slovenskega Unicefa kot tudi Unicefovi predstavniki iz Ženeve ovrgli in razjasnili.

V. d. izvršnega direktorja Unicef Slovenija Alenka Jež Heinc pojasnjuje, da je obtožbe o domnevnih nepravilnostih v poslovanju Unicef Slovenija pred dvema letoma spisal nekdanji zaposleni, pismo z obtožbami pa je poslal tudi ambasadorjem dobre volje. Tako sta omenjeno pismo takrat prejeli tudi Vita Mavrič ter Milena Zupančič, pravi. Slednji sta namreč pred dvema tednoma odstopili z mesta ambasadork dobre volje, svoje razloge za odstop pa sta obrazložili v odprtem pismu.

Kot pojasnjuje Jež Heinceva, so maja 2009 na izvršilnem odboru organizacije, kamor so povabili vse ambasadorje dobre volje, razpravljali o očitanih nepravilnostih in ugotovili, da teh ni bilo. Seje sta se po njenih besedah udeležili tudi omenjeni nekdanji ambasadorki dobre volje. Zanika tudi, da je Unicef Slovenija v zadnjih mesecih popolnoma prekinil sodelovanje in komunikacijo z njima. Pravi, da so ju vabili na sestanke, ki pa se jih nista mogli oz. želeli udeležiti.

Po besedah Picarda ni običajno, da ambasadorji dobre volje na tak način, torej preko medijev, opozarjajo na domnevne nepravilnosti v poslovanju Unicefa. Poudarja, da sta Zupančičeva in Mavričeva veliko naredili za Unicef, za kar se jima tudi zahvaljuje, vendar pa sta s to potezo v določeni meri izničili, kar sta dobrega naredili za organizacijo.

Mnogo donatorjev je namreč v zadnjih dveh tednih, odkar sta nekdanji ambasadorki opozorili na domnevne nepravilnosti, prekinilo mesečno darovanje organizaciji. Od 13.000 mesečnih darovalcev, jih je sodelovanje prekinilo 1200, je dejala Jež Heinceva.

Na očitke o potratnosti Unicef Slovenija pri organizaciji oglaševalskih akcij za pomoč pri preprečitvi dela otrok v rudnikih Burkine Faso in za pomoč otrokom z ulic Ruande Jež Heinceva odgovarja, da vložena sredstva za kampanjo niso šla iz sredstev darovalcev. Ob tem pojasnjuje, da so v kampanjo vložili 18.000 evrov, zbrali pa več kot 100.000 evrov. Picard dodaja, da je treba vložiti denar, da ga lahko tudi zbereš.

Poudarja tudi, da je Unicef Slovenija samo enkrat izplačal posebne nagrade zaposlenim, in sicer za izvedbo evropskega projekta. Po besedah Picarda to sicer ni tipično za poslovanje Unicefov tudi po drugih državah, ampak da se tudi to ponekod dogaja.

Jež Heinceva tudi zavrača očitke, da je Unicef Slovenija posodil 22.000 evrov Pošti Slovenija. Pravi, da je prišlo do napake pri obračunu storitev, ves denar pa je pošta tudi povrnila.