Usoda Maksa v rokah občine

Na sredinem sestanku ministrice in predsednika vlade Boruta Pahorja z vodstvom zavoda Maribor 2012 in mariborskim županom Francem Kanglerjem o Maksu sicer niso izrecno govorili.

"Vemo, da je to velika prioriteta Mestne občine Maribor, ki je, ne samo v letošnjem ampak tudi v preteklih letih znala počrpati evropska sredstva, ki so namenjena kulturi, v bistveno večji meri kot druga slovenska središča. Veseli me, da tudi v bodoče daje Maribor prednost kulturi," je po srečanju dejala ministrica.

"Če ga občina želi, daje tudi zagotovila, da bo to naredila," je poudarila in dodala, da jo takšne ambicije Maribora zelo veselijo. Možnost sofinanciranja s strani države je dopustila le za nakup opreme Maksa, ki bi se lahko financirala iz razpisov za evropske sredstva.

Kar zadeva dolgoročni program Maksa, pa je njegovo financiranje v rokah investitorja. "To ni več isti strošek, kot je bil na začetku. To so obveze, ki se jih vsakdo, ki se loti nečesa, mora zavedati," je povedala Širca.

Programski direktor EPK Mitja Čander kljub temu ostaja optimističen. "Če bo Maks imel natančno izdelan poslovno-programski načrt in se bo iz njega videlo, da bo odigral pomembno regionalno vlogo, kar je po mojem vsekakor možno, bomo lažje ocenili, s kolikšno kredibilnostjo lahko zahtevamo državna sredstva," je dejal.

Mariborsko kulturno središče Maks, prej znano kot Center uprizoritvenih umetnosti, bo po zamisli režiserja in predsednika programskega sveta javnega zavoda Maribor 2012 Tomaža Pandurja zrasel na lokaciji opuščene tekstilne tovarne na desnem nabrežju Drave v Mariboru.

V njem naj bi se odvijal eden od štirih programskih sklopov EPK, imenovan Terminal 12. Maks naj bi bil prostor eksperimenta in sodobne umetnosti ter najpomembnejše arhitekturno obeležje EPK v Mariboru. Drugi zgradbi, umetnostno galerijo ali novo knjižnico, so v Mariboru načrtovali že prej in bi ju morali zgraditi ne glede na EPK. Maks naj bi predstavljal presežek, vezan prav na evropsko kulturno prestolnico.