Pri KUD Logos od filozofskih, religioznih spisov do pesniških antologij

V zbirki Poezije je izšla Antologija poljske poezije 20. stoletja z naslovom Dotik duha, ki jo je pripravila, prevedla in s spremno besedo opremila Katarina Šalamun Biedrzycka, ki po Kocijančičevih besedah vzpostavlja most med poljsko in slovensko literaturo. Biedrzycka je za dvojezično antologijo pesmi z duhovno razsežnostjo od vsakega pesnika izbrala večinoma le po eno pesem.

Studenec rane prinaša pesmi enega najpomembnejših makedonskih pesnikov Eftima Kletnikova. Izbor je naredil Veno Taufer, ki je pesmi tudi prevedel in spisal spremno besedo. Kletnikov skuša po Tauferjevih besedah ujeti ravnotežje med destruktivnostjo in vztrajanjem v dobrem. Njegova poetika ni ne pesimistična, ne optimistična, ker je po pesnikovem prepričanju oboje del človekove usode, je dodal Taufer.

Pesmi človeka prinašajo pesmi iz zapuščine Cesarja Valleja, ki ga je Aleš Šteger označil za Kosovela latinskoameriške poezije. Pesmi avtorja, radikalnega v pesniškem izrazu sta s Štegrom, ki je napisal tudi spremno besedo, prevedli Mojca Jesenovec in Tina Šilc.

Zbirko Poezije so obogatili še z antologijo helenističnega epigrama z naslovom Vpletel bom belo vijolico, ki jo je iz grščine prevedla in s spremno besedo obogatila Jelena Isak Kres, izbranimi pesmimi andaluzijskega hebrejskega pesnika in filozofa Salomona ibna Gabirola z naslovom Krona kraljestva v prevodu in s spremno besedo Gorazda Kocijančiča ter pesmimi prakrščanske zbirke himn Salomonove ode in Salomonovi psalmi. Delo sta prevedla Alen Širca in Matjaž Črnivec. Tudi spremna beseda je njuno delo.

V zbirki KUD Logos so od sodobnejših del izdali sociološko študijo o sodobnem globalnem krščanstvu ameriškega avtorja Philipa Jenkinsa z naslovom Novi krščanski svet. Jenkins po besedah avtorja spremne besede Črnivca izzivalno predstavi sliko krščanstva danes. Na podlagi empiričnih podatkov, statistike in demografije pokaže, da je krščanstvo v svetu v porastu, pri čemer je edina izjema Evropa. Delo je prevedla Jasna Hrovat.

Z ameriškega sveta prihaja tudi knjiga klasičnega filologa Petra Kingsleya Resničnost v prevodu Marije Zlatnar Moe, s spremno besedo Jana Ciglenečkija. Kingsleyevo pisanje zaradi neznanstvenega razpravljanja v akademskih svetu velja za kontroverzno; za prav tako pa velja tudi delo protestantskega misleca Jacquesa Ellula z naslovom Anarhija in krščanstvo. Po besedah prevajalca Širce je knjiga za naš čas vznemirljiva, saj kristjane v političnem smislu postavlja na skrajno levico oz. v območje skrajnega anarhizma, ki pa je nenasilno. Spremno besedo je napisal Matic Kocijančič.

Zbirko so dopolnili še s filozofskim delom italijanskega filozofa Giorgia Collija z naslovom Rojstvo grške filozofije, ki ga je prevedel in s spremno besedo dopolnil Vid Snoj ter s tremi prevodi starejših zapisov. Vse prevajalke teh del so obenem tudi avtorice spremnih besed. Nike Kocijančič Pokorn je prevedla Razodetja Božje ljubezni Julijane iz Norwicha, angleške mistikinje iz 14. stoletja, ki opisuje svojo mistično izkušnjo ter doživljanja podobe Jezusa kot matere.

Hrovatova je pod naslovom Zgodbe za Lavza prevedla delo meniha, puščavnika, škofa in pisatelja Paladija, ki v izvirniku, sicer pisanem v grškem jeziku nosi latinski naslov Historia Lausiaca. Neža Sagadin pa se je lotila prevoda Hieronimovega Zagovora proti Rufinu, ki zajema tri daljša polemična pisma iz konca četrtega stoletja.