V Lendavi razstava del Alfonsa Muche

Alfons Mucha se je rodil v kraju Ivančice na Moravskem. Študiral je v Pragi, Münchnu in Parizu, kjer je s plakati za gledališke predstave z glavno zvezdo Sarah Bernhardt, eno od znamenitih muz art nouveauja, povzročil pravo senzacijo in postal eden od soustvarjalcev novega sloga, v začetku imenovanega celo Muchov stil. Za Bernhardtovo je še leta pozneje ustvarjal plakate, scenografijo in celo kostume. Ob tem se je loteval naslovnic knjig in revij, ilustracij, reklamnih sporočil, različnih plakatov, predlog za uporabne predmete in portretov.

Umetnik je najbolj znan in prepoznaven po svojih plakatih, ki jih je ustvarjal s pomočjo grafične tehnike litografije, manj po portretih, šele v zadnjem obdobju pa tudi po monumentalnih slikah z zgodovinsko in mitsko tematiko.

Kot je na današnji novinarski konferenci povedala umetnostna zgodovinarka in svetovalka na ministrstvu za kulturo Judita Krivec Dragan, je razstava Alfonsa Muche v Lendavi pomembna tudi zaradi soočanja z lastno dediščino iz tistega obdobja, o katerem še nismo dovolj odkrito spregovorili.

Ob tem je pohvalila prizadevanja lendavske Galerije-Muzeja za program, ki je pomemben na nacionalni ravni. Tudi te razstave bi bili po njenih besedah veseli v vsaki ljubljanski galeriji. Opozorila je še, da razstava potrjuje tudi poseben pomen zasebnih zbirk, s katerimi se Slovenci še zmeraj previdno soočamo, v tujini pa so zelo pomembne.

Obdobje na prelomu 19. in 20. stoletja je kot zadnje obdobje, ki je zajelo večji del Evrope, poseglo na različna področja likovne umetnosti, pa tudi na področje umetne obrti. Zapustilo je močne sledi tako v arhitekturi kot v drobnih predmetih za vsakdanjo rabo. Za obdobje, ki je z nenavadno strastjo in osupljivo domišljijo v panteonu historicizma iskalo vrata v moderni svet in je svoj vrhunec doživelo v 90. letih 19. stoletja, je značilna predvsem velika zagledanost v umišljeno, očem nevidno stvarnost, ki jo obvladujejo pravila v funkciji lepote, h katerim se umetnik vedno znova vrača, ko so obveznosti vsakdanjega sveta pretežke.

Za mnoge umetnostne zgodovinarje je bila umetnost fin de siecla najbolj zaničevana in prezrta v vsej zgodovini zahodnoevropske umetnosti. Simboliste je po nekaj desetletjih pozabe znova odkril pop art, danes pa so simbolisti s prehoda stoletja spet cenjeni. Prav ta razstava bo po besedah Krivec Draganove morda spodbuda, da se tudi v Sloveniji spomnimo umetnikov iz tistega časa.