Na Berlinalu letos 400 filmov iz 58 držav

Na letošnji izdaji Berlinala bo poudarek na novih tehnologijah in tendencah v svetovni kinematografiji. Mednje sodi tudi tehnika 3D, v njej posneta filma bosta na Berlinalu med drugim pokazala režiserja Wim Wenders in Werner Herzog.

Festival bo odprl remake vesterna iz 60-ih let Pravi pogum v režiji Ethana in Joela Coena. Nemške premiere se bodo ob bratih Coen udeležili igralci Jeff Bridges, Josh Brolin in Hailee Steinfeld. Na letošnji izdaji festivala pričakujejo tudi zvezdnike, kot so Colin Firth, Madonna, Vanessa Redgrave, Jeff Bridges in Jeremy Irons. Organizatorji upajo, da se bo Berlinala lahko udeležil član žirije iranski režiser Jafar Panahi. Ta je obsojen na šestletno zaporno kazen, ker naj bi sodeloval v propagandi proti oblastem.

V glavni tekmovalni programu so vključeni filmi iz Turčije, Izraela, Velike Britanije, Nemčije, Francije in ZDA. Med njimi je režijski prvenec britanskega igralca Ralpha Fiennesa o Koriolanu, "Coriolanus", adaptacija igre Williama Shakespeara. Fiennes v filmu, ki bo na festivalu doživel svetovno premiero, igra tudi glavno vlogo.

Nemški režiser Wim Wenders se bo vrnil z nemško-francosko koprodukcijo "Pina", svojim posvetilom legendi nemškega modernega plesa Pini Bausch, ki je umrla leta 2009. Tudi ta film v 3D tehniki bo na Berlinalu doživel svetovno premiero.

V tekmovalni program sta uvrščena še nemško-ameriška koprodukcija ameriške režiserke Mirande July "The Future", ki je plod sodelovanja med Berlinalom in filmskim festivalom Sundance ter režijski prvenec igralke Victorie Mahoney "Yelling To The Sky", v katerem je zaigrala Zoe Kravitz, hči Lennyja Kravitza.

Svetovno premiero bosta doživela tudi film turškega režiserja Seyfija Teomana "Bizim Buyuk Caresizligimiz" ter drama "Lipstikka" izraelskega režiserja in igralca Jonathana Sagalla. Nemčija bo v glavnem tekmovalnem programu zastopana s filmoma Andresa Veiela "Wer wenn nicht wir" in Ulricha Köhlerja "Schlafkrankheit".

Častnega zlatega medveda bodo na letošnjem Berlinalu podelili nemškemu igralcu Arminu Mueller-Stahlu. Ta je v 50-letni karieri utelesil raznolike karakterje in sodeloval z režiserji, kot so Costa-Gavras, Andrzej Wajda, Jim Jarmusch in Steven Soderbergh. Mueller-Stahl, ki je bil za vlogo v filmu Sijaj (1996) nominiran za oskarja, se v zadnjih letih intenzivneje posveča slikarstvu in glasbi.

Retrospektiva pa bo letos posvečena švedskemu cineastu Ingmarju Bergmanu, ki je umrl leta 2007. Bergman je v svoji karieri prejel vse pomembne filmske nagrade, tudi zlatega medveda za film Divje jagode leta 1958. Poleg njegovih najbolj poznanih del, kot so Poletje z Moniko, Sedmi pečat, Fanny in Alexander in druga, se bo retrospektiva osredotočila na Bergmanove manj znane filme iz 40. in 50. let minulega stoletja, je zapisano na spletni strani Berlinala.

Ob retrospektivi Bergmanovih filmov na Berlinalu je v Nemški kinoteki - Muzeju za film in televizijo na ogled razstava z naslovom Ingmar Bergman - Resnica in laži. Na njej ima javnost prvič priložnost videti številne dokumente iz Bergmanove zapuščine.

Slovenski filmski center bo letos v Berlinu ohranil sejemski prostor v stavbi Martin Gropius Bau, kjer bo ponujal informacije o slovenskem filmu. Obenem bo nudil prostor vsem slovenskim filmskim profesionalcem, ti ga bodo lahko izkoristili za poslovne sestanke.

Slovenski filmski center in s tem slovenski film se bosta poleg tega šestič predstavila na skupnem prizorišču s Čehi in Slovaki pod skupno znamko CEC - Central European Cinema. Na sejemskih projekcijah bodo prikazali filma Gremo mi po svoje Mihe Hočevarja in Oča Vlada Škafarja. Nadaljnje festivalske uvrstitve pričakujeta tudi Piran-Pirano Gorana Vojnoviča in "Silent Sonata", kot so za tujino poimenovali Circus Fantasticus Janeza Burgerja, za katerega skrbi nizozemski prodajni agent Fortissimo.

Ob festivalu in sejmu bo v Berlinu že deveto leto potekal Berlinale Talent Campus, ki odkriva filmske avtorje iz celega sveta. Letos sta se na Talent Campus iz Slovenije uvrstila režiser Klemen Dvornik in igralec Miha Rodman.

Scripteast pa je scenaristična razvojna delavnica za pisce iz srednje in vzhodne Evrope, ki izbrane scenariste in projekte najprej predstavi v Berlinu, potem pa še v Cannesu, kjer izberejo in nagradijo najboljši projekt. Na tej delavnici so že sodelovali Jan Cvitkovič, Andrej Košak in Hanna Slak, letos pa se je med 12 projektov uvrstil slovensko-hrvaški projekt Nočno življenje scenaristov in režiserjev Damjana Kozoleta ter Ognjena Sviličića.

V ponedeljek, 14. februarja, bo potekal MEDIA informativni dan, na katerem bo prisoten tudi Media Desk Slovenija, ki deluje v sklopu Slovenskega filmskega centra, je sporočila Nerina T. Kocjančič s Slovenskega filmskega centra.

Lani je zlatega medveda za najboljši film Berlinala prejel turško-nemški film "Bal" (Med) režiserja Semiha Kaplanogluja. Film je, za Mlekom in Jajcem, zaključek trilogije turškega režiserja Semiha Kaplanogluja in tematizira odnos med resničnostjo in snom.