Slovenija 7.2.2011 21:37

Na Prešernovi proslavi poklon umetnosti umetnikom

Ljubljana, 7. februarja - V Cankarjevem domu so na predvečer državnega praznika podelili najvišja državna priznanja v kulturi, male in velike Prešernove nagrade. Prešernov lavreat za opus pesnik Miroslav Košuta je v zahvalnem govoru dejal: "Življenje je za mano. Trdo, strmo in neprizanesljivo. Zahvaljujem se za priznanje, ki mi potrjuje, da ga je bilo vredno živeti!"

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Igralka in pevka Janja Majzelj.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Oblikovalec Jure Miklavc.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny in glasbenik Zlatko Kaučič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Glasbenik Zlatko Kaučič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Tenorist Branko Robinšak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny in tenorist Branko Robinšak.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny in oblikovalec Jure Miklavc.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny in dobitnica Prešernove nagrade ilustratorka Lilijana Praprotnik Zupančič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Nagrajenci.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny in dobitnik Prešernove nagrade pesnik Miroslav Košuta.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny in dobitnik nagrade Prešernovega sklada pisatelj Emil Filipčič.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny je imel uvodni nagovor.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny je imel uvodni nagovor.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Dobitnika Prešernovih nagrad dirigent Anton Nanut in pesnik Miroslav Košuta.
Foto: Tamino Petelinšek/STA

Ljubljana, Cankarjev dom.
Državna slovesnost ob slovenskem kulturnem prazniku Umetnost umetniku, na kateri so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada.
Dobitnik Prešernove nagrade dirigent Anton Nanut.
Foto: Tamino Petelinšek/STA



Košuta je nekaj besed namenil meji, ki naj je ne bi bilo, a je še vedno zakoreninjena v "slovensko telo". Po njegovih besedah "narod, ki ne varuje in vzdržuje svojih manjšin zunaj državnega okrilja, ker zaupa Evropinemu smehljaju, izpostavlja nevarnosti sebe, svojo integriteto in svojo suverenost".

Ponovil je, da v zamejstvu marsikdaj pogrešajo varno zavetje domovine. "S tem izražam potrebo po občutenju Slovenije kot celote, kot države, kot matice. Posamične opredelitve ministrov, ustanov ali medijev ne smejo vplivati na temeljni odnos do naših problemov in temeljnih narodnih interesov. Košuta je obudil Prešernovo rotitev - "edinost, sreča, sprava, de oblast in z njo čast, ko pred spet naša boste last."

"Včasih me obide občutek, kot da drsimo na velikanskem usadu, nižje in nižje, pa še spletkarimo in se repenčimo alpsko poskočni dokler nas ne zagrne in pogoltne. Zna biti, da bo nekoč arheolog zaman ugibal, če je šlo za naravno nujnost ali skupinski samomor," je še dejal lavreat.

Izbor pesmi iz Košutine zakladnice so na odru Gallusove dvorane recitirali dramski igralci Lučka Počkaj, Barbara Cerar in Janko Petrovec, v video prispevku pa je Košutine verze prebirala starosta slovenskega teatra Štefka Drolc.

Drugi letošnji veliki Prešernov lavreat za celoten ustvarjalni opus je dirigent Anton Nanut. V portretu so povzeli njegovo izjavo, da je Prešernova nagrada lep, dodobra zaslužen poklon poslancu slovenske glasbene ustvarjalnosti. Nanut se je za priznanje zahvalil v svojem slogu, z manjšim koncertnim vložkom. Pod Nanutovo taktirko so simfoniki odigrali skladbo ruskega skladatelja Mihaila Glinke z naslovom Ruslan in Ljudmila.

Predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Jaroslav Skrušny je v uvodnem nagovoru iskal odgovore na parafrazo vprašanja Prešernovega sodobnika Friedricha Hölderlina: "Čemu praznik poezije v kriznem času?" To vprašanje so Skrušnyju večkrat zastavili v povezavi z dilemo, ali ni anahronistično podeljevati državne nagrade za kulturo in umetnost v času, ko sta slednji bolj ali manj hote izgubili svojo državotvorno vlogo in pomen.

"Država naj s svojimi institucijami in mehanizmi poskrbi za kar najbolj nemoteno in zakonito delovanje javnih zadev, saj zato se tudi imenuje res publica, umetniki pa se bomo vrnili k vprašanjem, za katera se čutimo najbolj poklicani, se pravi pod obnebje lepote in resnice, pesništva in mišljenja," je dejal predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada.

Skrušny je svoje misli tudi zaokrožil z vprašanjem: "Mar ni v moči države, da, ne le v kriznem času, ampak sistematično in permanentno, nekaj te svoje moči vsaj simbolno zastavi za stvar umetnosti in kulture? Da se zave svojega dolga do svojih krhkih in nemočnih, ponižanih in razžaljenih, ranljivih in smrtnih posameznikov in da zato v agori slovenskega polisa pripusti k besedi govorico umetnosti in se ji ponižno pokloni s priznanji, posvečenimi s pesnikovim imenom?"

Nagrajence Prešernovega sklada so na proslavi predstavili z video portreti. Med letošnjimi nagrajenci je tudi igralka Janja Majzelj, ki zase pravi, da ji je težje živeti kot stati na odru. "Jaz sem lahko veliko ljudi," je še dejala mlada igralka, za katero je oder območje neskončne svobode, čudežno vesolje in prazen prostor, ki ga napolni s svojo iskrivo domišljijo, inovativnostjo, igrivostjo in nagajivostjo.

V umetniških portretih so na kratko predstavili tudi delo ostalih Prešernovih nagrajencev - pisatelja Emila Filipčiča, glasbenika Zlatka Kaučiča, oblikovalca Jureta Miklavca, tenorista Branka Robinšaka in ilustratorke Lilijana Praprotnik Zupančič.

Proslavo z naslovom "L'art pour l'artiste - Umetnost umetniku" je zasnovala scenaristka in režiserka Neda Rusjan Bric. V preobleki grškega boga gora in gozdov Safirja jo je povezoval Blaž Šef. V vmesnih igranih vložkih se je spraševal o smislu umetnosti. Eden od odgovorov na njegova provokativna vprašanja je bil: "Safir! Umetnost ni tu, da bi svet očistila njegove umazanije, ampak zato, da jo pokaže!"

Soustvarjalci nocojšnje prireditve so bili avtorica video portretov Jasna Hribernik, skladatelj Aldo Kumar, scenografa Rene Rusjan in Boštjan Potokar, kostumografinja Barbara Stupica in koreograf Ivan Peternelj.