Türk z zamejci tudi o skupnem slovenskem kulturnem prostoru

Türk je uvodoma izpostavil splošno izboljšanje politične klime v odnosih s sosednjimi državami. Dejal je še, da so nekateri problemi zgodovinski, tako kot na primer asimilacijski pritiski. Po drugi strani pa so po njegovem za odnose obremenilne tudi "težave, ki izhajajo iz Ljubljane"; kot je pojasnil, gre za "razprave in zdrahe, ki povzročajo glavobole v Sloveniji in zamejstvu". Tudi nanje moramo paziti in verjetno bi se morali vsi skupaj potruditi, da prevladajo zrelost in zdrav razum in racionalnost ter da se zavrnejo razne "konstrukcije", je menil predsednik.

Projekt skupnega prostora po besedah predsednika republike ostaja velika ideja, glede katere je bilo že veliko narejenega, je pa moč storiti še marsikaj. Türk je tudi predlagal razpravo o skupnem slovenskem kulturnem prostoru kot domoljubni temi, ki bi jo lahko organizirali še letos.

V razpravi je sodeloval tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjan Žekš, ki se je strinjal, da se z Avstrijo, Italijo in Hrvaško odnosi razvijajo, obenem pa je bil kritičen do odnosov z Madžarsko, glede katerih se v času nove vlade v Budimpešti po njegovih besedah ni zgodilo nič. Ošvrknil je tudi manjšine v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, ki sicer enotno nastopajo proti državi, v kateri živijo, se pa po drugi strani še ne znajo pogovarjati med seboj.

Predsednica Krščanske kulturne zveze Sonja Kert Wakounig se je v imenu Slovencev na avstrijskem Koroškem zavzela za krepitev znanja slovenskega jezika, ki se slabša. Tudi predsednica društva Člen 7 z avstrijske Štajerske Susanne Weitlaner se je zavzela za skrb za slovenski jezik, pa tudi za večjo kulturno povezanost med slovensko in avstrijsko Štajersko. Priložnost v tem vidi že v projektu Maribor - Evropska prestolnica kulture, kar je pozdravil tudi predsednik Türk.

Predsednik krovne organizacije Slovencev v Italiji, Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudi Pavšič je poudaril, da je tema skupnega kulturnega prostora izredno pomembna, vendar opozoril, da je ta postal bolj fleksibilen in manj statičen, kot je bil, komunikacija v njem pa je hitrejša. Po njegovem si je treba zastaviti vprašanje, "ali so v tem prostoru še meje med nami". "Kulturni praznik je edini, v katerem smo Slovenci enotni," pa je menil predsednik druge krovne organizacije Slovencev v Italiji, Sveta slovenskih organizacij, Drago Štoka. Med težavami Slovencev v Italiji pa je izpostavil asimilacijo in brezposelnost med mladimi.

Predsednik Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Darko Šonc je predlagal, da bi skupni prostor dosegli s povezavo "enklav" v kulturnem smislu, kot so slovenska društva in knjižnice. Predsednica slovenskega društva Istra Klaudija Velimirović pa je dejala, da tudi Slovenci v Istri delujejo v smeri enotnega kulturnega prostora.

V nasprotju z ostalimi predstavnika Slovencev na Madžarskem nista izpostavila pozitivnega razvoja dogodkov, temveč sta predstavila predvsem težave, s katerimi se sooča manjšina, zlasti na finančnem področju. Vodja razvojne agencije Slovenska Krajina je izpostavila predvsem finančne težave medijev, ki jih po njenem manjšina ne bo mogla rešiti sama, temveč ji bo morala pri tem pomagati tudi Ljubljana. Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš pa se je strinjal z Žekšem, da se pod novo madžarsko vlado za Slovence na Madžarskem ni nič premaknilo.