Na hitro prelistano: Novosti na domačem knjižnem trgu

IN STOLETJE BO ZARDELO - BIOGRAFIJA KOCBEKA, ENE NAJBOLJ KONTROVERZNIH SLOVENSKIH OSEBNOSTI 20. STOLETJA

Inkretovo delo In stoletje bo zardelo prinaša biografijo Edvarda Kocbeka, ki velja za eno najbolj kontroverznih slovenskih osebnosti 20. stoletja. Bil je tako umetnik kot politik in mislec in tudi vizionar. Inkret se je pri opisovanju Kocbekovega življenja oprl na vso razpoložljivo dokumentacijo, od njegovih knjig, pesmi, novel, člankov, avtorefleksij pa vse do dnevniških zapiskov ter dokumentov in pričevanj o njem. Knjiga ni le zgodba o intelektualcu, ki se nikdar ni mogel zadovoljiti z obstoječim stanjem, katoličanu, v katerem je bilo vedno nekaj protestantskega, revolucionarju, ki je skupaj s komunisti podiral staro, a se ni znal "do kraja vključiti v novo družbo", pač pa tudi dragocen dokument časa. Na trenutke se bere kot napeta kriminalka slovenske zgodovine. V delu je objavljenih več kot 100 fotografij.

Andrej Inkret (1943) je kritik, esejist, raziskovalec in urednik. Po diplomi na tedanji Akademiji za igralsko umetnost je delal v ljubljanski Drami SNG, pozneje pa deset let v kulturnem uredništvu Dela. Sodeloval je pri reviji Perspektive in Problemi ter bil med ustanovitelji Nove revije. Leta 1985 je doktoriral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo, na kateri je bil profesor, med letoma 1991 in 1999 tudi dekan. Od leta 2003 je član SAZU. Deloval je predvsem kot urednik ter pisec spremnih besedil, esejev in literarnih kritik del svojih sodobnikov. Uredil in komentiral je vseh osem knjig Kocbekovega zbranega dela.

MORILCA Z RAZGLEDNICAMI - NOVA SHRLJIVKA IZPOD PERESA USPEŠNIH AVTORJEV KRIMINALK PATTERSONA IN MARKLUNDOVE

Kriminalni roman v ospredje postavlja detektiva newyorške policije Jacoba Kanona, ki potuje po evropskih prestolnicah in mesta proučuje skozi oči hčerinega morilca. Kanonova hči in njen fant sta bila namreč med potovanjem po Evropi zverinsko umorjena v Rimu. Pozneje so našli mrtve mlade pare tudi v drugih evropskih prestolnicah. Povezave med umori razen načina, kako so bili storjeni, ni. Na uredništvo kakšnega od mestnih časopisov vedno priroma le razglednica, ki vsakič napove zločin. Tokrat pričakujejo, da se bo naslednji umor zgodil v Stockholmu. Kanon s pomočjo policije in švedske novinarke Dessie Larson, ki je na svoj naslov zadnja prejela morilčevo razglednico, vendarle reši primer. Roman je prevedel Miha Avanzo.

Ameriški pisatelj James Patterson (1947) je v 33 letih pisanja napisal več kot 50 večinoma kriminalnih romanov, od katerih jih je zadnjih 18 pristalo na prvem mestu knjižne lestvice New York Timesa. Prodanih je bilo več 200 milijonov izvodov knjig. Osrednje zvrsti njegovega pisanja so kriminalke, trilerji in fantastika. Po njegovih romanih so bili doslej posneti trije celovečerni filmi in pet TV filmov.

Liza Marklund (1962) je švedska novinarka in pisateljica kriminalk. Za knjižne uspešnice je prejela različne švedske literarne nagrade. V slovenskem prevodu so izšli trije romani: Paradiž, Studio seks in Maščevanje.

ZGODBE IZ VUKOVARJA - ZGODBE IN POROČILA NOVINARJA SINIŠE GLAVAŠEVIĆA

Zgodbe iz Vukovarja prinašajo literarno pa tudi novinarsko pričevanje iz časa vojne na Hrvaškem. Avtor, mladi novinar hrvaškega radia, se je dan za dnem oglašal s svojimi poročili o težkem življenju in nazadnje kruti usodi prebivalcev. Njegov glas je ob padcu mesta utihnil in dolgo časa je bila njegova usoda neznana. Šele leta 1997 so njegove ostanke našli na Ovčari, prizorišču poboja mnogih vukovarskih ujetnikov. V knjigi so zbrani tako njegovi lirični zapisi, ki so nastajali v vojnem času, kot tudi njegova radijska poročila. Njegovo pričevanje še 20 let pozneje prihaja kot klic posameznika ter kot opozorilo, da pred nasiljem ne smemo molčati, je v spremni besedi zapisal Drago Jančar. Delo je prevedel Vasja Bratina.

BARVICE - SLIKANICA FERIJA LAINŠČKA IN ANDREJE BRULC ZA MALCE STAREJŠE

V slikanici Barvice je objavljenih 12 pesmi Ferija Lainščka o barvah. Namenjena je otrokom višje starostne stopnje, saj je avtorjeva tematizacija barv večplastna in nevsiljivo prehaja v ljubezensko liriko. Temu sledi tudi likovni pristop ilustratorke Andreje Brulc. Knjiga je nastala v okviru projekta Barve sveta, EPK 2012. Projekt Barve sveta je delo avtorske ekipe, v kateri so poleg Lainščka in Brulčeve še Janja Vidmar in Benka Pulko.

Pisatelj Feri Lainšček se je rodil leta 1959 v Dolencih v Prekmurju. Je avtor številnih literarnih del, bibliografija njegovih samostojnih monografskih izdaj obsega več kot 100 naslovov. Po njegovih romanih je bilo doslej posnetih pet celovečernih filmov, med njimi tudi za film Petelinji zajtrk. Za literarno ustvarjanje je prejel več nagrad, med drugim dvakrat kresnika, nagrado Prešernovega sklada in večernico.