Slovenija 10.2.2011 15:00

Pri založbi Sanje fantastika Moersa in Quirinyja ter drugi roman Helene Cestnik

Ljubljana, 10. februarja - Nove izdaje založbe Sanje segajo od romana Pletiljina pesem, ki ga je predstavila avtorica Helena Cestnik, do dveh izdaj fantastike, kratkoproznih Mesojedih zgodb Bernarda Quirinyja in mladinskega romana Mesto sanjajočih knjig Walterja Moersa, ki sta ju predstavili prevajalki Stana Anželj in Ana Barič Moder.

Ljubljana. Knjiga avtorice Helene Cestnik z naslovom Pletiljina pesem. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorice Helene Cestnik z naslovom Pletiljina pesem.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga avtorja Walterja Moersa z naslovom Mesto sanjajočih knjig. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorja Walterja Moersa z naslovom Mesto sanjajočih knjig.
Foto: STA

Ljubljana. Knjiga avtorja Bernarda Quirinyja z naslovom Mesojede zgodbe. Foto: STA

Ljubljana.
Knjiga avtorja Bernarda Quirinyja z naslovom Mesojede zgodbe.
Foto: STA

Pletiljina pesem pisateljice Helene Cestnik je nadaljevanje avtoričinega prvenca Klepet s seboj. Pri založbi Sanje roman opisujejo kot žanrsko nedoločljivo delo s poudarjeno lirsko noto, polno literarnih aluzij in neizprosne iskrenosti. Ob vsakodnevnih - navidezno nepomembnih - dogodkih njeno pisanje ponuja možnost čudenja nad okretnostjo slovenskega jezika, ki v mestoma prehaja v ritmizirano prozo. Avtorica je dejala, da ji spomini, ki jih popisuje, pomagajo vzdrževati sedanjost. Svoje začetke pisateljevanja je opisala kot terapevtsko pisanje, saj, kot je dejala, "z mano je gospod Parkinson". Besede ji dajejo možnost, da poleti kamorkoli, ker telo tega ne zmore. Pripravljenih ima še mnogo neobjavljenih del.

Stana Anželj je prevedla mladinski fantastični roman Mesto sanjajočih knjig nemškega avtorja Walterja Moersa. To je četrto avtorjevo delo iz serije o Zamoniji. Zanjo je Moers napovedal, da gre zgolj za njegov prevod nekaj poglavij iz obsežnega svežnja, ki ga je spisal Blagorad Basnodolski, veličina med zamonijskimi književniki. Fantazijsko delo bralca vpelje v natančno razdelan domišljijski svet, ki je posut z duhoviti medbesedilnostmi, je dejala prevajalka. Dodala je, da je knjiga namenjena tudi odraslim bralcem, saj je na mnogo mestih karikira literarno industrijo. V Bukvani, mestu sanjajočih knjig, so denimo Nemci prepoznali Frankfurtski knjižni sejem. Anželjeva že prevaja Moersov naslednji roman Vreščeči mojster.

Tudi zbirka Mesojede zgodbe mladega in nagrajenega belgijskega avtorja Bernarda Quirinyja je prepredena z medbesedilnimi referencami. Zajema štirinajst slogovno izčiščenih kratkih zgodb z absurdnimi in fantastičnimi motivi, ki presegajo okvire fantastičnega žanra. Mesojede zgodbe se ne vpisujejo le v razgibano tradicijo fantastične in metafikcijske kratke proze, temveč se spogledujejo z motivi in pripovednimi postopki Borgesa, Cortazarja, Poeja in drugih mojstrov jezika. Prevajalka Ana Barič Moder je knjigo opisala kot intelektualno obarvano cerebralno pravljico za odrasle.