Na dnevu odprtih vrat DSP o projektih in vizijah društva

Mnoge domačije in hiše slovenskih pisateljev ponekod zelo srečno živijo, v nekaterih krajih pa z njimi niso znali zaživeti, je na današnji novinarski konferenci povedal vodja projekta, pesnik in režiser Igor Likar. Slovenska pisateljska pot je zamišljena kot povezovalna pot pisateljskega izročila, njen osrednji del pa predstavlja pohodna in učna pot, ki povezuje rojstne hiše in domačije slovenskih pisateljev.

To je priložnost, da bi vsa ta postajališča zaživela in postala simbolni prostor s počivališčem ali klopjo. Klop je za postajališča na poti zasnoval Oskar Kogoj. Poimenoval jo je Počivalnik duha. Načrtujejo tudi izdajo vodnikov in postavitev spletnega portala, je dodal Likar. Čez leto bodo na trasi Slovenske pisateljske poti potekali številni dogodki, namenjeni povezovanju literarne preteklosti z živo literarno in širšo umetniško ustvarjalnostjo.

Med starejšimi projekti DSP je projekt Litterae Slovenicae, v sklopu katerega že 60 let objavljajo prevode slovenske literature v tuje jezike. V sodelovanju z mednarodnim festivalom Vilenica je v zbirki Litterae Slovenicae nazadnje izšel izbor pesmi Tomaža Šalamuna, še v tisku pa je prevod romana Morje v času mrka Mateta Dolenca, ki ga je v angleščino prevedel Michael Biggins, je povedala odgovorna urednica zbirke Alenka Jovanovski.

Pod okriljem DSP pa v sodelovanju s Forumom slovanskih kultur že od leta 2006 živi projekt 100 slovanskih romanov. Namen projekta je v literarnem smislu med sabo povezati slovanske narode in nato vrhunce slovanske literature, prevedene v angleščino, predstaviti svetu. V slovenskem prevodu je do sedaj izšlo osem romanov; trije ruski, en slovaški ter po dva makedonska in srbska, je povedal vodja projekta Urban Vovk, ki je na tem mestu nadomestil Mitjo Čandra.

Zadnji v slovenščino prevedeni roman iz zbirke 100 slovanskih romanov podpisuje ruski pisatelj Mihail Šiškin. Prevoda njegovega zahtevnega, a jezikovno izjemno bogatega romana Venerini laski se je lotila Jelka Ciglenečki. Šiškinovo delo zaznamuje kompleksen slog in izjemno prepletanje zgodbenih niti, mestoma tudi eksperimentalno, je povedala prevajalka.

Za naprej načrtujejo prevode del ruskega pisatelja Ilije Stogova, slovaškega avtorja Ladislava Balleka, srbskega pisatelja Laslova Blaškovića in Petreja Andreevskega iz Makedonije.

Gašper Troha je spomnil na lansko jubilejno, 25. izdajo mednarodnega literarnega festivala Vilenica. Postregel je z bogato statistiko - v četrt stoletja so na festivalu zabeležili 25 nagrajencev iz 15 držav, obiskalo ga je 776 literatov in kar 60.000 obiskovalcev. Prav lanska izdaja pa je bila po njegovih besedah "festival presežkov", saj so zabeležili največ gostov, največ obiskovalcev in tudi največ medijskih objav.

Predsednik DSP Milan Jesih je dejal, da imajo v društvu ogromno vizij in načrtov za prihodnost, težave pa so z iskanjem partnerjev, ki bi te dogodke sofinancirali. Povedal je, da se sicer dogovarjajo s tovariškimi društvi na območju nekdanje Jugoslavije, da bi izdali izbor najboljših pesmi prvega desetletja novega tisočletja, med idejami pa je tudi, da bi eden od starejših uglednih članov DSP izbiral pesem meseca, ki bi bila nato objavljena v slovenskih medijih.

V DSP danes predvajajo posnetke, na katerih že pokojni avtorji prebirajo svoje pesmi, dan pa bodo zaokrožili z nastopom novih članov društva. Predstavili se bodo Nika Maj, Ana Ristović, Mirana Likar-Bajželj in Lidja Dimkovska. Prebrali bodo še pismo Tomaža Lapajneta Dekleve, ki ga na dogodku ne bo. Za glasbo bodo poskrbeli skupina Adam in kantavtorica Katarina Avbar.