Slovenija 10.2.2011 16:19

V knjigi Mnemozina predstavljena zgodovina ljubljanskega grafičnega bienala

Ljubljana, 10. februarja - Mednarodni grafični likovni center (MGLC) je izdal knjigo Mnemozina, čas ljubljanskega grafičnega bienala. Knjiga prek esejev, intervjujev in analitičnih besedil osvetljuje več kot polstoletno zgodovino bienala. Posebna pozornost je namenjena ustanovitelju in dolgoletnemu selektorju bienala Zoranu Kržišniku.

Ljubljana, Grad Tivoli. Predstavitev publikacije Mnemozina, čas ljubljanskega grafičnega bienala (Mednarodni grafični likovni center) ter odkritje skulpture v spomin Zoranu Kržišniku. Skulpturo je odkril župan občine Ljubljana Zoran Janković. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Grad Tivoli.
Predstavitev publikacije Mnemozina, čas ljubljanskega grafičnega bienala (Mednarodni grafični likovni center) ter odkritje skulpture v spomin Zoranu Kržišniku.
Načelnik oddelka za kulturo mestne občine Ljubljana (MOL) Uroš Grilc, umetnostna zgodovinarka, kritičarka in kustodinja Vesna Teržan in akademska slikarka in grafičarka, magistrica umetnosti Mojca Zlokarnik.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Kot je na današnji predstavitvi knjige poudaril načelnik oddelka za kulturo na ljubljanski mestni občini Uroš Grilc, je pomembno, da se delo posameznih javnih institucij na področju likovne umetnosti dokumentira. Avtorjem knjige je po njegovih besedah uspelo v dokument povzeti zgodovino bienala, ki je precej polemična. Pogled nazaj pa vedno ponuja tudi razmislek za naprej, je poudaril Grilc in dodal, da je knjiga izšla v času, ko potekajo priprave na novo izdajo bienala.

Začetek ljubljanskega grafičnega bienala sega v leto 1955, ko so v Moderni galeriji odprli prvo Mednarodno grafično razstavo. Leta 1973 se je prireditev preimenovala v Mednarodni grafični bienale. Odgovore na vprašanja, kakšna je bila pot bienala ter kakšna sta bila njegov pomen v mednarodnem okviru in njegova vrednost v slovenskem in jugoslovanskem prostoru, podajajo umetniki, kustosi, člani žirije in tisti, ki so bienale dokumentirali, je povedala urednica knjige Vesna Teržan.

Knjiga prinaša intervjuje z Bogdanom Borčićem, Ivanom Picljem, Dževadom Hozom in Lojzetom Logarjem. Spomine na bienale in mnenje o njem so v esejih prispevali Maria Bonomi iz Sao Paula, Riva Castelman iz New Yorka, Zoran Todorović iz Beograda ter Vladimir Makuc, Andrej Jemec in Živa Škodlar Vujić iz Ljubljane.

Vključena sta tudi ponatisa dveh teoretskih besedil, in sicer Walterja Koschatzkega iz leta 1993 in Ješe Denegrija iz leta 1991. Oba sta vsak iz svojega vidika za bienalska kataloga napisala še danes aktualni besedili, ki sta nastali ob ključnih premikih v grafiki. Vključen je tudi ponatis enega izmed poslednjih intervjujev z Kržišnikom, z mednarodno anketo pa so dobili odgovore mlade generacije ustvarjalcev na vprašanji, kako vidijo fenomen bienalov in kakšno je njihovo mnenje o ljubljanskem bienalu.

Kustos MGLC Božidar Zrinski je prispeval oris statistične analize nagrajencev bienala, ki so v publikaciji tudi predstavljeni s svojimi grafikami. Iztok Premorov, dolgoletni urednik in novinar Televizije Slovenija, je prispeval besedilo, ki govori o vlogi televizije pri vzpostavitvi bienala kot ene najpomembnejših slovenskih umetniških prireditev, kustosinja dokumentacijskega oddelka Moderne galerije Bojana Rogina pa je pregledala tiskane medije in pripravila komentirano besedilo o medijskih odmevih na prvo Mednarodno grafično razstavo.