Slovenija 10.2.2011 17:20

Pred MGLC odkrili skulpturo v spomin Zoranu Kržišniku

Ljubljana, 10. februarja - Pred Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC) so danes odkrili skulpturo v spomin dolgoletnemu voditelju ljubljanskega grafičnega bienala in MGLC Zoranu Kržišniku. Skulpturo, ki je delo akademskega kiparja Matjaža Počivavška, je odkril ljubljanski župan Zoran Janković.

Ljubljana, Grad Tivoli. Predstavitev publikacije Mnemozina, čas ljubljanskega grafičnega bienala (Mednarodni grafični likovni center) ter odkritje skulpture v spomin Zoranu Kržišniku. Skulpturo je odkril župan občine Ljubljana Zoran Janković. Foto: Nebojša Tejić/STA

Ljubljana, Grad Tivoli.
Predstavitev publikacije Mnemozina, čas ljubljanskega grafičnega bienala (Mednarodni grafični likovni center) ter odkritje skulpture v spomin Zoranu Kržišniku.
Načelnik oddelka za kulturo mestne občine Ljubljana (MOL) Uroš Grilc, umetnostna zgodovinarka, kritičarka in kustodinja Vesna Teržan in akademska slikarka in grafičarka, magistrica umetnosti Mojca Zlokarnik.
Foto: Nebojša Tejić/STA



Slavnostni govornik umetnostni zgodovinar Jure Mikuž je v svojem nagovoru izpostavil Moderno galerijo, Jakopičevo sprehajališče in MGLC kot točke, ki simbolično zaznamujejo Kržišnikovo strokovno in s tem tudi življenjsko pot. Kržišnik je po drugi svetovni vojni, ko je prevladovala narekovana estetika socialističnega realizma, potem, ko je vzpostavil Moderno galerijo, ki jo je nato tudi vodil, postopoma uspel s pogumno in spretno razstavno politiko drzno in hitro podpreti jasno zasnovano razvojno črto v povojni slovenski umetnosti. In to, kot je poudaril Mikuž, v nenehnem soočanju s tedanjim modernim ustvarjanjem v svetu.

Rihard Jakopič je bil po Mikuževih besedah umetnik, ki se mu je Kržišnik v celoti posvetil. Prizadeval si je za ponovno postavitev Jakopičevega razstavnega paviljona. Ta je bil postavljen leta 1908, a so ga 1964 podrli, danes pa na njegova prizadevanja spominja le še ime Jakopičevo sprehajališče.

Mednarodni grafični bienale v Ljubljani, katerega začetki segajo v leto 1955 in ki ga je Kržišnik ustanovil in nato dolgo vodil, je Ljubljano vrisal na svetovni zemljevid. V 80. letih pa je Kržišnik začel z enako vnemo, kot 40 let prej Moderno galerijo, postavljati ustanovo, ki poleg same bienalne razstave po zgledu podobnih središč po svetu skrbi za grafiko v najširšem smislu, je dejal Mikuž.

Počivavšek je o skulpturi zapisal, da je z veseljem sprejel naročilo, še toliko bolj, ker se je naročnik strinjal z idejo, da naj to ne bi bila le nema ilustracija spomina, ampak bi se s svojim življenjem drugačnosti vpisovala v odsotnost po načelu "življenje prinaša smrt in se v smrti ohranja". Sledila je realizacija z dolgotrajnimi postopki ponavljanja v vosku in počasi se je začela oblikovati forma. Njena zamrznitev in dokončnost se zgodi, ko prek brezoblične materialnosti forma razreši neštete tehnične ovire in trči ob reminiscence, je še zapisal.

Skulpturo v vrednosti 41.400 evrov je postavila Mestna občina Ljubljana, ki je projekt skoraj v celoti tudi financirala. Donacijo v vrednosti 1400 evrov je prispevalo podjetje Javna razsvetljava. Pobudo za postavitev skulpture je dal leta 2008 tedanji član sveta MGLC Jožef Školč.