Med novostmi Celovške Mohorjeve Bernhardov Potonjenec

Thomas Bernhard (1931-1989) velja za enega največjih avstrijskih pisateljev 20. stoletja. Značilnost njegovih romanov so monologi pripovedovalca, ki reflektira in podaja svoj pogled na družbeno-politično dogajanje. S samogovori uničuje ugled države, pomembnih ustanov in značajskih "nevrlin", je poudaril urednik knjige Adrian Kert, ki je roman Potonjenec označil za "virtuozno napisano pripoved o virtuoznosti".

Protagonisti Bernhardovega romana, ki je v prevodu Lučke Jenčič izšel v zbirki Austriaca, so trije pianisti. Vsi stremijo k najvišjemu obvladovanju klavirske igre, njihova umetniška usoda pa ni enaka. Medtem ko eden zatre svojo osebnost in se prelevi v "popoln umetniški stroj", se druga dva, kljub talentu ob soočenju s prijateljevo genialnostjo, odpovesta glasbeni karieri. To enega - od tu tudi naslov Potonjenec - stre, da stori samomor.

Delo nemške psihoterapevtke Christe Meves, rojene leta 1925, sodi med priročnike za izboljšanje kakovosti življenja. Mevesova se ukvarja predvsem z otroki in mladostniki. Doslej je izdala 113 knjig, ki so izšle v 14 jezikih v skupni nakladi šest milijon izvodov, je poudaril urednik knjige Hanzi Filipič.

Leta 2008 so pri Celjski Mohorjevi izdali delo Mevesove Zapeljani, zlorabljeni, izigrani: družba v pasti modnih zmot, v katerem je avtorica opozarjala na težave mladostnikov, v knjigi Pogum za vzgojo pa se posveča vzgoji. Mevesova v tem delu zagovarja stališče, da otrok v zgodnjem razvoju potrebuje veliko ljubezni, ki jo lahko prejme v prvi vrsti od matere. Zato močno nasprotuje prezgodnjim jaslim oziroma varstvu v rokah več oseb. Delo sta prevedla Stanislav M. Maršič in Seta Oblak.

Knjiga Iz pravnega kotička, podnaslovljena Komentarji na pravni položaj koroških Slovencev je delo pravnika koroških Slovencev Rudija Vouka. Izdaja dela po besedah Kerta sovpada z današnjimi razmerami na Koroškem, kjer je trenutno odprto vprašanje izobraževanja koroških Slovencev.

Knjiga, ki ima po Kertovih besedah za zamejce emocionalni naboj, je razdeljena na tri dele. V prvem se Vouk posveča splošnim družbeno-političnim vprašanjem, na katera odgovarja na hudomušen in včasih zbadljiv način, v drugem pa odpira problematiko uradnega jezika na Koroškem, ki jo simbolizirajo dvojezične table. V tretjem ponovno zaide v mirnejše vode - dotakne se lastništva Lune, se sprašuje kdo sme biti lipicanec in eno poglavje naslovi Slovenščina naj bi škodovala celo zdravju. Komentarje, ki jih je Vouk prispeval za Radio Korotan oz. od leta 2001 za Radio dva, je za knjigo izbral Janko Kulmesch.

Pri založbi so se odločili tudi za ponatis Kratke zgodovine Judov Jelinčiča Boete. Izdaja je dopolnjena s komentarji in dodatnimi pojasnili, ki jih je avtor naredil na podlagi izdanih kritik, ter s predstavitvijo aktualne situacije Judov v Sloveniji, je povedal Jelinčič Boeta. Knjiga skupaj s prejšnjimi tremi deli - Judje na Slovenskem, Judje na Slovenskem v srednjem veku in Uvod v Judovstvo - po prepričanju avtorja pokrije pojma Judje in Slovenija.